Britancem je v zadnjih treh letih uspelo zmanjšati količine zavržene hrane za kar 11 %. Kaj pa v Sloveniji?
Količine zavržene hrane, nad katerimi bdi Statistični urad RS, iz leta v leto naraščajo in so se v 2018 ustavile pri 68 kg na osebo, kar je za 4 kg več kot leto poprej. Zakaj torej Britancem uspeva, nam pa ne?
S komunikacijsko kampanjo naslovili največji problem
Najbrž največkrat omenjena dobra komunikacijska praksa na tem področju, Love Food Hate Waste, je dolgoletna državna ozaveščevalna kampanja, ki se osredotoča na posamezne najbolj pereče razloge za odmetavanje hrane v britanskih gospodinjstvih, kjer vsakodnevno zavržejo 20 milijonov kosov kruha, zato so ta problem s kampanjo Make Toast Not Waste še prav posebej naslovili. Iz navedenega je očitno, da se v Sloveniji tako kompleksne problematike lotevamo preširoko in s kratkotrajnimi, enkratnimi akcijami izoliranih deležnikov. Za resnično uspešen izkupiček bi potrebovali nacionalno gibanje, ki bi vključevalo celoten spekter akterjev od vil do vilic, poglobljene raziskave o sržu problema in fokusirane kampanje.
Sodelovanje in poučevanje
Poleg komunikacijskih intervencij, kot ključnih spodbujevalnih dejavnikov za preprečevanje nastajanja zavržkov, se Britanci v sodelovanju s trgovci posvečajo tudi izboljšanju razumevanja rokov trajanja živil in kompostiranju. Ključ za uspeh je torej usklajeno delovanje, sodelovanje vseh deležnikov in dolgoročna strategija.
Vir: EBM
