Tako naravna sončna svetloba, ki je del naravnega okolja, kot tudi svetloba v umetnem okolju, ki seva UV-žarke, lahko poškodujeta naše oči. »Naravno okolje je sončna svetloba, umetno ustvarjeno okolje z zelo veliko UV-žarkov pa je na primer varjenje, solarij, steriliziranje zraka v prostoru oziroma dezinfekcija prostorov z UV-lučmi,« pojasni prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., z Očesne klinike na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. »Da bo naše oko, ki je receptor vidnih zaznav, ostalo nepoškodovano, ga najučinkoviteje zaščitimo z ustreznimi očali, ki ne prepuščajo UV-žarkov,« pove.
Sončna svetloba ima najkrajšo pot do oči v opoldanskih urah, zato je tedaj možnosti za okvare vida največ.
Izbira zaščite je odvisna od vira UV-svetlobe
Toda izbira v poplavi ponudbe ni preprosta. Kakšno zaščito izbrati, je odvisno od vira UV-svetlobe. »V solariju je najboljše oči pokriti, v sobo, kjer se izvaja dezinfekcija, ne vstopamo, v drugih primerih pa je pomembno, kakšna očala izberemo glede na izvor UV-žarkov,« pojasni sogovornica. »Pri varjenju je poleg UV-sevanja prisotno tudi infrardeče sevanje, zato za te namene uporabljajo specialna očala, ki omogočajo zaščito pred obema vrstama sevanja. V naravnem okolju pa je pomembno, da očala zagotavljajo stoodstotno zaščito pred UV-žarki in da so čim večja, saj to preprečuje vdor UV-žarkov od strani do očesa,« opozori Dragica Kosec.
Kakšne težave lahko povzroči UV-sevanje?
UV-žarki, ki prihajajo s sončno svetlobo, imajo valovno dolžino od 100 do 400 nanometrov (nm). Glede na to jih delimo na žarke UVC, UVB in UVA. UVC-žarki imajo valovno dolžino od 100 do 280 nm in svojo energijo sprostijo že v zunanjih plasteh atmosfere, zato do oči ne pridejo. UVB-žarki imajo valovno dolžino od 280 do 315 nm in sprostijo svojo energijo na površini telesa (koži, roženici in veznici), kjer povzročajo opekline. UVA-žarki pa imajo najdaljšo valovno dolžino, in sicer od 315 do 400 nm, in prodirajo skozi prozorne medije globlje v oko. Svojo energijo sproščajo v leči, nekaj pa jih prispe tudi do mrežnice.
»Ker obsevanje z UV-žarki na tkivo učinkuje kumulativno, se spremembe lahko pojavljajo tako v akutni obliki, kot je fotokeratokonjunktivitis, kot tudi pozneje v obliki novotvorb, kot sta pterigij na površini očesa in melanom v očesu, v leči se pojavljajo skalitve v obliki katarakte. Na vekah se lahko pojavijo težave s kožnim rakom,« pojasnjuje sogovornica z Očesne klinike in dodaja, da nekateri opisujejo tudi večjo možnost nastanka starostne degeneracije makule (rumene pege) pri tistih, ki so kronično močno izpostavljeni soncu, na primer pri gradbenih delavcih, kmetih …
Kdaj je sonce škodljivo?
Sončna svetloba ima najkrajšo pot do oči v opoldanskih urah, zato je tedaj možnosti za okvare vida največ. Kot poudarja zdravnica, ne smemo pozabiti, da se sončni žarki tudi odbijajo od gladkih površin, kot so voda, sneg, steklo in podobno, in v tem primeru se negativni učinek na oči podvoji. »Velja tudi posebno opozorilo, da neposredno gledanje v sonce lahko povzroči hujše poškodbe centralne mrežnice, zato je pri gledanju sončnega mrka potrebna še dodatna zaščita,« pravi. Tako je treba biti še posebej pozoren ob vodi, na barkah, smučanju, v visokogorju, pri dolgotrajnejšem delu na soncu, ki ga zahtevajo nekateri poklici.
Poleg sončnih očal uporabite še dodatno zaščito
Za zaščito oči v sončnem vremenu so sončna očala z ustrezno zaščito, še zlasti poleti, če smo veliko na soncu, po besedah Dragice Kosec zelo zaželena. »Še pomembnejše pa je, da se soncu izogibamo v opoldanskih urah, ko je najvišje in je pot žarkov do nas najkrajša. Pomembno je, da nosimo tudi drugo zaščitno opremo, kot so kape, ki omogočajo zaščito oči pred soncem, slamniki in podobno,« še doda.
Izbira sončnih očal naj bo premišljena
Dragica Kosec z Očesne klinike na UKC Ljubljana poudarja, da:
- temnejše leče ne ščitijo bolje,
- barva stekel na zaščito nima vpliva,
- polarizacijska stekla ne ščitijo pred UV-žarki,
- višja cena sončnih očal ni nujno zagotovilo za boljšo zaščito.
Brez sonca ne gre
Kljub potrebni previdnosti pa je sončna svetloba nujna za naš obstoj. Prav ta s pomočjo UV-žarkov namreč omogoča tvorbo tako imenovanega D-vitamina in zaščitno deluje na imunski sistem. Naravna dnevna svetloba, ki so sestavljajo vsi spektri in vse valovne dolžine elektromagnetnega delovanja, se, v nasprotju z umetno, tudi nenehno spreminja. Iz ure v uro se spreminja njena moč, ob različnih urah dneva pa jo sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Razmerja med UV-žarki, infrardečo svetlobo, vidnim spektrom in radijskimi valovi se spreminjajo, naše telo pa jih občuti tudi takrat, ko imamo zaprte oči – skozi kožo in zaprte veke. Za celostno zdravje tako potrebujemo vse spektre in vse valovne dolžine sončne svetlobe.
