Za mnoge so koprive nadležen plevel, za poznavalce pa okusna hrana in zdravilno zelišče. Koprive vsebujejo vitamine A, B2, C in K1 ter železo, natrij, kalij, kalcij in druge minerale.
Listi kopriv so poraščeni z votlimi dlačicami, katerih ostri vrh ob dotiku prodre v kožo, kjer se zlomi in spusti strupeno tekočino. Ta povzroča izpuščaje, ki pečejo in srbijo. K sreči delovanje strupa ni dolgotrajno. Najlažje jih je nabirati v rokavicah ali s škarjami.
Foto: Igor Fabjan
Velika kopriva
Od aprila lahko nabiramo mlade liste in poganjke velike koprive. Rastlina je manj pekoča kakor sorodna a manj razširjena mala kopriva. Cveti od maja do oktobra in v tem času nabiramo nadzemne dele rastline. Liste uporabljamo sveže, lahko pa jih tudi posušimo za kasnejšo uporabo.
Sveže koprive lahko pripravimo podobno kot špinačo, okusne pa so tudi v juhi ali omakah. Kuhane koprive izgubijo strup in niso več pekoče. Imajo zamolkel, grenak okus, ki ga izboljšamo z dodajanjem začimb ali smetane.
Foto: Igor Fabjan
Učinki na zdravje
Koprivni pripravki so uporabni pri slabokrvnosti, priporočljivi so za revmatike, slabotne ljudi in matere po porodu. Prav tako pomirjajo živce, zmanjšujejo sečno kislino, krepijo odpornost proti prehladu in pomagajo pri prebolevanju gripe. Poleg tega je kopriva uporabna tudi pri prebavnih motnjah, oboleli trebušni slinavki in pri jetrnih, žolčnih ter želodčnih obolenjih. Znižuje tudi krvni sladkor, zato koprivo dodajajo številnim čajnih mešanicam, ki jih uporabljamo pri povišanem sladkorju. Korenino največkrat uporabljamo pri težavah z uriniranjem zaradi povečane prostate.
Iz svežih ali posušenih listov lahko pripravimo čaj, ki pomaga pri čiščenju organizma.
Koprive odlične tudi kot gnojilo
Iz kopriv lahko z nekajdnevnim namakanjem v vodi pripravimo tudi odlično tekoče gnojilo, ki pospešuje rast, nastajanje klorofila in povečuje odpornost rastlin proti ušem, gosenicam, pršicam in glivicam. Takšno gnojilo povečuje dejavnost koristnih mikroorganizmov v tleh.
