Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj za letos napovedujejo močan gospodarski upad, hitrost okrevanja pa bo odvisna od epidemioloških razmer in kombinacije ukrepov ekonomskih politik.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v osrednjem scenariju poletne napovedi za letos predvidevajo 7,6-odstotni upad BDP in 4,5-odstotno rast leta 2021. V večini dejavnosti raven pred izbruhom epidemije tudi prihodnje leto še ne bo dosežena. Ob prisotnosti virusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov bo okrevanje potekalo postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih.
Pesimistični in optimistični scenarij
»Negotovost in tveganja za še večji letošnji upad BDP, povezana z morebitnimi ponovitvami večjih izbruhov epidemije, ostajajo visoka. Ponovna uvedba strogih ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa bi lahko privedla do globljega padca BDP, in sicer za 2 do 3 odstotne točke, stečaji in višja brezposelnost pa bi vplivali tudi na počasnejše okrevanje prihodnje leto. V primeru skorajšnjega razvoja in razpoložljivosti cepiva ali zdravila oziroma uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa pa obstaja tudi možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od predvidene v osrednjem scenariju,« razlagajo na UMAR.
Za nohte gre tudi največjim trgovinskim partnericam
Obeti za gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah so se od sredine marca 2020 močno poslabšali. »V večini držav se letos pričakuje recesija zgodovinskih razsežnosti. Napovedi mednarodnih institucij za naše trgovinske partnerice večinoma predpostavljajo postopno gospodarsko okrevanje po zajezitvi prvega vala epidemije, ki bo izrazitejše v predelovalnih dejavnostih, v tistih, povezanih s turizmom, pa bolj postopno. Zaradi nadaljnje prisotnosti virusa in ohranjanja nekaterih omejitvenih ukrepov pa osnovni scenariji za mednarodno okolje ne predpostavljajo hitre vrnitve na ravni pred izbruhom epidemije,« ugotavljajo na UMAR.
Posamezne panoge jo bodo odnesle različno
K upadu BDP bo letos prispeval padec dodane vrednosti v številnih dejavnostih. Na UMAR pričakujejo, da bo dodana vrednost najbolj upadla v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah, v storitvah hotelskih nastanitev in prometu. Nekoliko manjši, a še vedno občuten bo tudi padec v predelovalnih dejavnostih.
Padec povpraševanja, prekinitve dobaviteljskih poti ob tujih in domačih zajezitvenih ukrepih bodo vplivali tudi na velik upad izvoza in uvoza. Prav tako se bodo ob veliki negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve, občutno skrčile tudi investicije, zlasti v opremo in stroje. Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v času epidemije ter povečane negotovosti letos pričakujemo tudi močan upad zasebne potrošnje, čeprav bo skupni razpoložljivi dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani. Državna potrošnja se bo v kriznih razmerah prehodno okrepila.
Predvidena rast brezposelnosti
Zaostrene gospodarske razmere vplivajo tudi na trg dela. Interventni ukrepi blažijo negativne posledice, ne morejo pa jih v celoti preprečiti. Za letos tako na UMAR pričakujejo padec zaposlenosti in znatno rast brezposelnosti. S postopnim okrevanjem gospodarske aktivnosti se bo poslabševanje razmer na trgu dela umirilo. »Vendar bo, ob upoštevanih predpostavkah v osrednjem scenariju, do okrevanja na trgu dela lahko prišlo šele tekom prihodnjega leta,« je poudarila direktorica Maja Bednaš.
