Vesoljska industrija bi lahko Sloveniji dala močan razvojni pospešek, saj zahteva veliko visokotehnološkega znanja in omogoča razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Že v preteklosti so tehnologija in materiali, ki so se uporabljali za vesoljska plovila in naprave, čez leta našli uporabo v industriji. Slovenija že nekaj let sodeluje v raziskovanju vesolja, tako v sklopu Evropske vesoljske agencije kot Centra odličnosti Vesolje-SI. In le v nekaj letih je tik pred pomembnim mejnikom: avgusta bosta v vesolje poletela prva slovenska satelita, mikrosatelit NEMO-HD, težak 65 kilogramov, in nanosatelit TRISAT, težak 6 kilogramov.
Prvega so razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI v sodelovanju s kanadskim laboratorijem Inštituta Space Flight za vesoljske študije Univerze v Torontu, drugega pa na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s tamkajšnjim podjetjem Skylabs.
»Vesoljska industrija je ‘high tech’ tehnologija in ravno v zadnjih letih se je zgodil velik razmah t. i. ‘new spacea’, kjer imajo možnost tudi sveže države v vesoljskem prostoru, kot je Slovenija. Naša država bi morala vlagati v visoko tehnološke izdelke. Članstvo v evropski vesoljski agenciji ESA bo akademski sferi omogočilo, da doseže naslednjo razvojno stopničko, potem pa to uspešno prenese v industrijo, tehnologije pa se začnejo tudi komercialno tržiti,« pravi Dejan Gačnik iz podjetja Skylabs.
V treh letih do trženja novo razvitih tehnologij
In ravno Skylabs je lep primer take zgodbe razvoja. V trenutku, ko je bilo področje vesoljskih tehnologij prepoznano s strani programa strateške usmeritve Slovenije v obdobju 2014–2020, oz., kot pravi Gačnik, ko se je Slovenija odločila, da »se gre vesolje, so začele stvari teči«. Takrat so bili v večini, ki so danes zaposleni v Skylabs, še študentje. V zadnjih treh letih so v takrat ustanovljenem podjetju razvili tehnologije, ki so bile najprej zanimive za ESA, kasneje pa so jih začeli tudi uspešno tržiti.
Prebojno: Mikrosatelit NEMO-HD in nanosatelit TRISAT gresta v vesolje
Primaren cilj TRISAT misije je, kot pove Gačnik, demonstracija tehnologij, ki jih je Skylabs v teku teh let razvil v sodelovanju z Univerzo v Mariboru. »Komercialno si zanimiv, ko imaš nekaj v vesolju in s tem dokažeš zrelost tehnologij. Kljub vsem testiranjem in kvalifikacijskim postopkom je to pomemben mejnik tudi iz komercialnega stališča,« izpostavi pomen izstrelitve, ki je načrtovana v drugi polovici avgusta. Kot še doda, se lahko datumsko sicer zadeva še malo spremeni, a pogodba je že podpisana. Povpraševanje je veliko, imajo že prve stranke, zadržek pa je le še to, ker satelit še ni v vesolju.
NEMO-HD bo HD video prenašal v realnem času
Center odličnosti Vesolje-SI je razvil interaktivno satelitsko misijo za daljinsko zaznavanje z visoko natančnostjo, ki bo omogočala zajem multispektralnih podob zemeljske površine in snemanje HD videa. Misija temelji na mikrosatelitu za opazovanje Zemlje NEMO-HD, ki ga je CO Vesolje-SI razvil v sodelovanju s kanadskim Space Flight Laboratorijem Inštituta za vesoljske študije Univerze v Torontu. »Satelit bo z višine 600 km dosegel prostorsko ločljivost 2,8 m pankromatsko in 5,8 m multispektralno. Naš mikrosatelit je drugi satelit, ki temelji na visoko zmogljivi NEMO platformi. Satelit ima dva optična instrumenta – ozkokotnega in širokokotnega. Kadar bo satelit v vidnem polju zemeljske postaje, bo sposoben prenosa posnetkov in videa v realnem času, ko pa ne bo nad nobeno zemeljsko postajo, bo še vedno nadaljeval z opazovanjem, posnetki in/ali video pa se bodo prenesli, ko bo naslednjič preletel postajo,« pojasnjujejo na CO Vesolje-SI.
TRISAT – skoraj v celoti slovenski projekt
TRISAT zgodba se je po besedah Gačnika začela že na fakulteti pri dr. Iztoku Krambergerju, ki je tudi idejni oče misije. »Zgodba sega še nazaj, še pred ustanovitvijo podjetja Skylabs, ko je mariborska univerza sodelovala na evropskem projektu ESMO. Z dr. Krambergerjem smo bili ocenjeni kot dve najboljši študentski ekipi znotraj Evrope izmed 21. To nam je dalo zagon in vero v svoje znanje in zmožnosti. Žal se je projekt zaključil, takrat smo se odločili, da gremo sami na to pot in rodila se je misija TRISAT. Ime satelita izhaja iz Triglava kot simbola Slovenije in besede satelit,« razlaga sogovornik.
Poudarja, da je TRISAT velik mejnik predvsem zato, ker je bilo 80 % satelita razvitega s slovenskim znanjem in tehnologijami, s slovenskimi raziskovalci in inženirji – iz nič, prav tako tudi celotna komunikacijska postaja, ki je na strehi Fakultete. Ravno tako je Skylabs zadolžen za primarni znanstveni instrument na krovu TRISAT satelita – za minituarizirano multispektralno kamero. Ta bo zajemala sliko zemlje v več kot dvajsetih različnih kratkovalovnih infrardečih spektralnih pasovih in je danes še vedno prva kamera v tako majhnem formatu. S pomočjo zajetih slik bo mogoče ocenjevati stopnjo sušnosti območja, stanja vegetacije, onesnaženost morja zaradi npr. oljnih madežev, stopnjo nevarnosti zaradi onesnaženosti zraka pri izbruhih vulkanov, sestave tal in še bi lahko naštevali.
Pritegnili strokovnjake, ki so že odšli čez mejo
Tehnologija procesorja, ki ga je Skylabs razvil za delovanje v vesoljskem prostoru, kjer je velik vpliv radiacije, je bila prepoznana tudi s strani ESA. Komunikacijski modul je po besedah Gačnika še danes najboljši v tem rangu, hkrati pa tudi komercialno dostopen v svetovnem rangu. »Gre za veliko promocijo Slovenije in domačega znanja. V mariborski regiji smo še posebej ponosni na to, da nam je uspelo z uspešno zgodbo pritegniti kader, ki je pobegnil v Avstrijo. Z vesoljsko tematiko smo v Mariboru prebudili iskrico v teh visoko kvalificiranih ljudeh in jih uspeli prepričati, da pridejo nazaj, kljub morda slabšim finančnim pogojem. Gradimo pa seveda na visoko kvalificiranem kadru,« ponosno dodaja Gačnik.
Kot doda, si Skylabs obeta še večjo tržno zanimivost produktov, trenutno v evropskem prostoru, počasi pa se bodo razširili tudi na druge trge.
Nanosateliti postajajo ena ključnih prebojnih vesoljskih tehnologij
Nemalo raziskav, dostopnih na spletu, priča o tem, da nanosateliti (s težo do 10 kg) postajajo ključni sateliti prihodnosti. »Prednost je, da letijo zelo blizu zemeljskega površja, zaradi česar je njihova uporaba zelo pozitivna s stališča, da je izstrelitev zaradi majhne teže zelo nizka – s tem pa je relativno nizka tudi cena izstrelitve. V primerjavi z geosateliti ne potrebujejo tako velikih komunikacijskih modulov, da lahko spravijo signal do zemlje, saj so le 400–500 km nad nami. Amerika veliko investira v nanosatelite, npr. Planet Labs ima cilj, da z nanosateliti slika zemeljsko površje skoraj v realnem času, kjerkoli po svetu. Ravno s pomočjo nanosatelitov, ki jih lahko v orbito spravijo v ogromnem številu, je to cenovno sprejemljivo,« pojasnjuje Gačnik.
Prednost je, kot še doda, tudi kratka življenjska doba, kar pomeni, da lahko konstelacije redno posodabljajo z novimi tehnologijami: »Klasični sateliti od ESA in NASA se razvijajo 15 let, v tem času pa je napredek na nivoju tehnologij ogromen. Ko so izstreljeni, so tehnološko že zastareli, zato tudi v tem smislu nanosateliti predstavljajo preboj. Ker so nanosateliti toliko bližje, lahko pri opazovanju Zemlje dosegajo zelo dobro resolucijo, širina regij, ki jo en satelit pokriva, pa je kompenzirana z večjim številom satelitov,« še naniza ostale prednosti.
Z vesolja tudi v splošno rabo
Ne le v ZDA, tudi v Evropi se bo po besedah sogovornika v naslednjih letih precej vlagalo v nanosatelitske rešitve, predvsem v opazovanje Zemlje in v komunikacijske rešitve. Skylabs dela že tudi na drugih misijah s svojimi podsistemi. Med drugim bodo sistemi z njihovo tehnologijo zaznavali, iz katerih delov vesolja prihajajo gravitacijski valovi, s čimer bodo pomagali znanstvenikom, da jih bodo hitreje lahko zaznali in pravilno usmerili svoje zemeljske visoko občutljive instrumente.
»Še eno pozitivno stvar nam je uspelo realizirati, in sicer ‘spin out’ vesoljskih tehnologij v splošno rabo,« za konec izpostavlja Gačnik. Z Gorenjem razvijajo novo linijo izdelkov, kjer bodo pristope iz vesoljske tehnologije aplicirali na gospodinjske aparate. S podjetjem Inova razvijajo pametno zapestnico, ki vključuje določene vesoljske tehnologije. Poskušala bo zaznavati aktivnost mišic in opozoriti profesionalne športnike na potencialno poškodbo. »Tako ima nekaj od teh dosežkov industrija, pa tudi splošna javnost,« zaključi sogovornik iz Skylabs.
