Dandanes si ne moremo predstavljati kulinarike brez uporabe zelišč. Da lajšamo z njimi marsikatero zdravstveno težavo, so vedeli že davno in tudi uporaba v kozmetiki je znana že dolgo. Vendar se tukaj uporabnost zelišč še ne konča. V ekološkem vrtu jih sadimo med zelenjavo, saj z izhlapevanjem eteričnih olj odganjajo škodljivce, preprečujejo nastanek bolezni in tudi razkužujejo okoliški zrak. Določeno zelišče, posajeno k določeni zelenjavi tudi izboljšuje njen okus.
Gojenje zelišč
Zelišča so dokaj nezahtevna in prilagodljiva skupina rastlin. Če jim zagotovimo prostor, ki je obsijan s soncem vsaj pet ur na dan, ter s humusom bogata in dobro odcedna tla, bodo uspevala brez večjih težav. Prav zato so zelišča kot nalašč tudi za začetnike.
Ker že samemu zelenjavnemu vrtu namenimo najbolj osončen del vrta in ker so tla tukaj bogata s humusom, z gojenjem zelišč med zelenjavo ne bo problema. Tla med zelišči pridno zastirajmo, da bodo ostala živa, lahka in vlažna. Da bodo zelišča dobro uspevala tudi v stresnih situacijah, kot so poškodbe po toči, preveč padavin, dolgotrajna suša in nedostopnost hranil, jih zalivamo ali škropimo s pripravki, ki večajo njihovo odpornost. Pripravke naredimo sami iz različnih rastlin. Za pomoč en namig za preprost pripravek: iz koprive, gabeza, regrata in ognjiča naredimo prevrelke. En kilogram sveže ali 200 g suhe rastline prelijemo z 10 litri vode. Damo na toplo. Po nekaj dneh se bo tekočina prenehala peniti, deli rastlin pa se bodo usedli na dno posode. Takrat pripravek precedimo in z razredčenim 1: 10 zalivamo po tleh ali po listih rastlin. Pripravek bo shranjen v temne stekleničke v temnem in hladnem prostoru ostal uporaben en mesec.
Za tiste, ki jim primanjkuje časa, pa se na trgu najdejo izdelki za krepitev in odpornost rastlin, vedno več je tudi takšnih, ki so na naravni osnovi, brez agrokemikalij in v skladu z sonaravnim vrtnarjenjem.
Setev in sajenje
Poznamo enoletna in trajna zelišča. Enoletna moramo vsako pomlad znova posejati, saj zime pri nas ne preživijo. Trajna zelišča zimo preživijo in spomladi znova odženejo. Razmnožujemo jih s sadikami, ki so vzgojene z deljenjem korenin, deljenjem rastlin, s potaknjenci ali grebeničenjem. Med enoletna zelišča spadajo bazilika, janež, koper, koriander, majaron, kumina, šetraj, kamilica … Trajna pa so boreč, drobnjak, luštrek, ožepek, melisa, meta, pehtran, rožmarin, sivka, timijan, žajbelj …
Koristi v zelenjavnem vrtu
Zelišča so naš velik pomočnik pri pridelavi zelenjave, saj odganjajo škodljivce in preprečujejo napade bolezni. Njihovi izločki vplivajo tudi na okus zelenjave. Poglejmo, katera zelišča gojimo ob različni zelenjavi:
- Šetraj z vrtnin odganja uši, zato ga sadimo med fižol, solato, radič in rdečo peso.
- Žajbelj odganja škodljivce in preprečuje napade plesni. Dobrodošel bo predvsem med kapusnicami, paradižnikom in fižolom.
- Bazilika zelo dobro odganja listne uši in preprečuje napade plesni. Sadimo jo k papriki, jajčevcu, bučkam, kumaram, lubenicamin melonam, veseli je bodo tudi peteršilj, kolerabica, koleraba, repa in špinača. In tako, kot sta bazilika in paradižnik odlična kombinacija na krožniku, sta tudi v vrtu. Ker bazilika odganja muhe, molje in celo komarje, jo je dobro posaditi v lončke in postaviti na okenske police.
- Koper, kumina in janež tvorijo kobuljaste cvetove, ki privabijo v vrt muhe trepetavke, uničevalke uši. Koper posadimo med brokoli, grah, korenček, kumare, rdečo peso in zelje; kumino med kumare, rdečo peso in zelje, janež pa k čebuli.
- Timijan in majaron sta pri nas zelo priljubljena. Timijan naj raste v bližini cvetače, zelja, kolerabice in zelene, majaron pa ob korenčku.
- Meta bo dobro dela bučkam, cvetači, kolerabici, korenčku, krompirju, solati in zelju. Posadite jo na robove gred in pazite, da se preveč ne razraste. Bolje bo uspevala v rahli senci in vlažni prsti.
Jerneja Jošar, univ.dipl.ing. agronomije
