Na evropskih cestah se število smrtnih nesreč zmanjšuje. »Lani naj bi v prometnih nesrečah življenje izgubilo 22.800 oseb, kar je skoraj 7.000 smrtnih žrtev oziroma 23 % manj kot leta 2010. V primerjavi z letom 2018 se je število smrtnih žrtev zmanjšalo za 2 %. Evropa, kjer v povprečju v prometnih nesrečah umre 51 oseb na milijon prebivalcev, ostaja daleč najvarnejša regija na svetu, ko gre za varnost v cestnem prometu,« poročajo s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Rezultati posameznih držav članic na področju varnosti v cestnem prometu se sicer zbližujejo, a v najmanj uspešni državi v prometnih nesrečah še vedno umre štirikrat več ljudi kot v najuspešnejši. V letu 2019 so bile najvarnejše švedske (22 smrtnih žrtev/milijon prebivalcev) in irske ceste (29/milijon), največji delež smrtnih žrtev pa so zabeležili v Romuniji (96/milijon), Bolgariji (89/milijon) in na Poljskem (77/milijon).
Slovenija malenkost pod evropskim povprečjem
Slovenija je v letu 2019 zabeležila 49 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, s čimer se je delež glede na leto 2018 povečal za 13 %. V primerjavi z letom 2010 pa se je delež zmanjšal za 25 %. Skupno povprečje EU je znašalo 51 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.
Stopnja umrljivosti se zmanjšuje
Na splošno se stopnja umrljivosti v prometnih nesrečah še naprej zmanjšuje. V osmih državah članicah (na Hrvaškem, Finskem, Švedskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Latviji in Luksemburgu) so leta 2019 zabeležili najmanjše število smrtnih žrtev doslej. »Vendar se je v večini držav napredek upočasnil, zato ne bo dosežen cilj EU, da bi v obdobju od leta 2010 do konca leta 2020 to število prepolovili. V letu 2020 bo zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev koronavirusa, število smrtnih žrtev v cestnem prometu verjetno precej manjše, vseeno pa tudi to zmanjšanje ne bo dovolj za izpolnitev cilja,« poudarjajo na Predstavništvu.
Ambiciozni cilji do leta 2050
EU je v okviru politike za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 za naslednje desetletje do leta 2030 določila nov cilj 50-odstotnega zmanjšanja števila smrtnih žrtev, prvič pa tudi števila hudo poškodovanih. Stockholmska deklaracija, sprejeta februarja 2020, utira pot nadaljnjim političnim zavezam na svetovni ravni za naslednje desetletje. Ocenjuje se, da za vsako smrtno žrtev pet ljudi utrpi hude poškodbe, ki jim za zmeraj spremenijo življenje (v letu 2019 okoli 120 000 ljudi). Zunanji stroški prometnih nesreč so ocenjeni na približno 280 milijard evrov oziroma približno 2 % BDP EU.
»Komisija je v strateškem akcijskem načrtu za varnost v cestnem prometu in okviru politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 določila ambiciozne načrte na področju varnosti v cestnem prometu, vključno s ciljem popolne odprave smrtnih žrtev v cestnem prometu do leta 2050,« še pravijo na Predstavništvu.
