Vrstica slovenske ljudske pesmi v naslovu skriva sporočilo, da je Slovenija raj za pohodnike.
Ljubitelji potepanja po slikovitih slovenskih gorah imajo na voljo več kot 10.000 km s prepoznavno rdečo piko označenih hribovskih poti, počitek, okrepčilo in prenočevanje pa so zagotovljeni v 178 planinskih kočah, ki so dosegljive na skoraj vsakih nekaj ur hoje.
Tudi redko posijane hribovske kmetije rade vzamejo pod streho nekaj gostov in jim postrežejo s ščepcem življenja na kmetih, kar doda potepanju po hribovju še posebno doživetje.
Vsak kraj ima svoj priljubljeni vrh
Da je planinarjenje slovenska tradicija, potrjuje tudi več kot 1,4 milijona obiskovalcev gora letno. Za njihov varni korak z urejanjem in označevanjem stezic skozi skalovje skrbi Planinska zveza Slovenije (PZS) s svojimi več kot 120-letnimi izkušnjami.
»Pod okriljem PZS trenutno deluje 287 društev z več kot 54 tisoč člani. V naše hribe redno zahaja več kot 300.000 državljanov. Zavzemamo se za celovito planinstvo in njegovo promocijo ter usposabljanje pohodnikov za varnejše gibanje v gorah, med našimi glavnimi nalogami pa je tudi varovanje gorske narave,« pove generalni sekretar PZS Matej Planko.
Ko ga vprašamo, naj nam razkrije najbolj obiskane in najlepše planinske poti v Sloveniji, poudari, da je zaradi priljubljenosti planinarjenja težko izpostaviti najlepše ali najbolj obiskane, saj ima praktično vsaka regija ali kraj svoj lokalni vrh, ki ga ljudje radi obiskujejo.
Bolj kot aplikaciji zaupajte vodniku
Sogovornik vseeno prizna, da ima največ obiskovalcev Triglavsko visokogorje: »Zadnja leta opažamo, da narašča trend enodnevnih obiskov gora, na večdnevne izlete pa vse več prihajajo tudi tujci, ki se v planinskih kočah za kakšno noč tudi nastanijo.« Narašča tudi povpraševanje po gorskih vodičih, ki prilagojeni pohodnikovim sposobnostim, pokažejo marsikatero gorsko turo in jih nato varno pripelje v dolino.
»Za organizirane izlete priporočam, da se planinci vključijo v katerega od 287 planinskih društev po Sloveniji, kjer bodo organizatorji poskrbeli, da bo njihov izlet varen, kot člani društev pa bodo deležni ugodnih popustov pri namestitvah v gorah in nakupu opreme. Danes so sicer na voljo že odlične mobilne aplikacije, a moramo se zavedati, da so to le dobrodošli pripomočki za obisk gorskega sveta. Ne morejo namreč nadomestiti izkušenj, fizične pripravljenosti in ustrezne opreme in naše skrbno pripravljene zemljevide z dobro opisanimi potmi,« še poudari Matej Planko iz PZS.
Alpe Adria Trail povezuje tri regije
Pri promociji Slovenije kot dežele zelenega, aktivnega in zdravega oddiha je leta 2014 nastal tudi projekt pohodniške poti ‘Alpe Adria Trail’, ki je rezultat sodelovanja med turističnimi organizacijami
treh sosed, Slovenije, Avstrije in Italije. Pot Alpe Adria na skupno 43 etapah po okoli 20 km povezuje tri regije: avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanio – Julijsko krajino. Pohodniška pot vodi od vznožja najvišje gore Avstrije, Grossglocknerja oziroma Velikega Kleka, skozi najlepšo koroško gorsko in jezersko pokrajino, mimo stičišča treh dežel Avstrije, Slovenije in Italije do Jadranske obale in kraja Milje (Muggia).
Slovenska planinska pot najstarejša na svetu
Slovenska planinska pot, ki poteka od Maribora čez Pohorje, prek Kamniških in Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, Krasa do Ankarana v skupni dolžini 630 km, je najdaljša, najbolj znana in najbolj priljubljena
v Sloveniji. Je tudi najstarejša tovrstna pot na svetu, odprta je od 1. avgusta 1953. Pot je označena s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji, Knafelčevo markacijo – rdečim krogom z belo piko in številko 1. Evropski pešpoti skozi Slovenijo, E6 in E7, sta označeni z rdečim krogom z rumeno piko. Na njih spoznamo Slovenijo od severa do juga (E6) in od vzhoda do zahoda – E7.
Previdno v gore: pozorni na vreme in s pravo opremo
Izkušeni gorniki (in reševalci) obiskovalcem gora zelo resno priporočajo, naj več dni pred načrtovano pohodniško turo pozorno spremljajo vremensko napoved za gore, kamor se odpravljajo, preverijo odprtost in zasedenost planinskih koč in upoštevajo opozorila o razmerah.
Naj ne uporabljajo planinskih poti, ki jih je za uporabo zaprlo planinsko društvo ali skrbnik poti. Izberejo naj si poti, ki so primerne njihovim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa naj se prilagodijo najšibkejšemu udeležencu. Primerna obutev je življenjsko pomembna, prav tako pravilna oblačila in druga oprema, ki naj se jo pohodniki prej naučijo uporabljati, še opozarjajo glede na slabe izkušnje oziroma lahkomiselnost nekaterih obiskovalcev planin. Na pot se je treba odpraviti dovolj zgodaj, da bo čas tudi za povratek, o trasi pohoda pa naj obvestijo bližnje.
Foto: Mangart, arhiv TIC Kranjska Gora
