Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se v večjih energetskih sistemih porabi zgolj 24 odstotkov lesne biomase.
Lesna biomasa se za ogrevanje uporablja predvsem na podeželju, kjer ima pomembno mesto tudi samooskrba z lesom, ki obenem rešuje težave z energetsko revščino. V energetske namene pa bi se lahko za velike sisteme uporabljal les, ki ostaja na deponijah, in sečni ostanki oziroma zeleni sekanci.
»Energetska raba lesa predstavlja poleg vodne energije najpomembnejši obnovljivi vir energije v Sloveniji, in sicer tako za pokrivanje potreb po toploti v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote v industriji kot tudi za proizvodnjo električne energije,« menijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Dodajo, da je naša država bogata z gozdom, saj ta pokriva skoraj 60 odstotkov njene površine, hkrati pa z domačimi viri energije zadovolji le dobro polovico potreb po energiji, ostalo uvozimo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) so obnovljivi viri energije v letu 2018 predstavljali le dobrih 16 odstotkov skupne oskrbe z energijo.
Na ministrstvu so prepričani, da je edina res velika pomanjkljivost rabe lesa v energetske namene povezana z emisijami prašnih delcev. »Te pa so v veliki meri odvisne od učinkovitosti kurilnih naprav in kakovosti lesnih goriv, ki jih uporabljajo. Z menjavo zastarelih kotlov s sodobnimi in učinkovitejšimi ter z rabo kakovostnih lesnih goriv bi lahko emisije prašnih delcev bistveno zmanjšali,« so prepričani. Dodatno zmanjšanje emisij pa lahko dosežemo tudi s spodbujanjem manjših daljinskih sistemov ogrevanja in skupinskih kurilnih naprav. Opozarjajo, da s takimi sistemi nadomestimo večje število individualnih kotlov, hkrati pa je nadzor takih sistemov enostavnejši.
Največja poraba lesa za energetske namene v gospodinjstvih
V Sloveniji največ lesa v energetske namene porabijo gospodinjstva, in sicer za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode; sledi industrija, ki potrebuje les kot energent za pridobivanje procesne toplote in za ogrevanje. »Raba lesa v večjih energetskih sistemih (elektrarne, sistemi sočasne proizvodnje elektrike in toplote ter večje toplarne) je še vedno relativno nizka (220.000 ton). Podatka o rabi lesa v javnih stavbah in v storitvenem sektorju nimamo,« povedo na kmetijskem ministrstvu.
Po podatkih nacionalnega statističnega urada je znašala poraba lesa v gospodinjstvih v letu 2018 nekaj manj kot 1.500.000 ton, z lesom pa se je ogrevalo nekaj manj kot 235.000 gospodinjstev.
Kot kaže neodvisna anketa, ki jo je v letu 2017 izvedel Gozdarski inštitut Slovenije, je delež gospodinjstev, ki uporabljajo lesna goriva kot primaren vir energije, večji od 55 odstotkov. »Vendar je bil vprašalnik bolj usmerjen na rabo lesa na podeželju; v mestih in večjih naseljih je razmerje med energenti seveda drugačno,« opozarjajo na MKGP.
Večinoma drva iz lastnega ali sorodnikovega gozda
Dodajo, da je večina gospodinjstev, ki so za ogrevanje uporabljala drva (56 odstotkov), ta pridobila iz svojega ali sorodnikovega gozda, kar pomeni, da je več kot polovica gospodinjstev, ki se ogrevajo na drva, samooskrbnih.
»Ostala gospodinjstva so drva kupovala neposredno pri kmetu (29 odstotkov), pri trgovcih, kot so Mercator, Obi, Merkur itd. (8 odstotkov) ali pri gozdarskih podjetjih (5 odstotkov). Poleg tega prihaja več kot polovica gospodinjstev (67 odstotkov), ki so se ogrevala na drva, iz ruralnega okolja, kar lahko povežemo z visokim deležem samooskrbnih gospodinjstev, ki pridobivajo les iz svojega gozda,« pojasnijo na ministrstvu.
Skupna raba lesa v energetske namene v Sloveniji je bila po podatkih Sursa v letu 2018 ocenjena na nekaj manj kot 2.500.000 kubičnih metrov oziroma na skoraj dva milijona ton lesa. »Vendar je treba poudariti, da so viri lesne biomase v energetske namene zelo različni in da je les, ki pride neposredno iz gozdov, le eden izmed virov,« dodajo na MKGP.
Smiselno bi bilo uporabiti neizkoriščeno lesno biomaso
Lesna biomasa počasi prodira tudi v večje sisteme ogrevanja, kogeneracije in v trigeneracije, čeprav je priložnosti za izboljšave na tem področju še veliko. Po podatkih Sursa se namreč zgolj 24 odstotkov lesne biomase porabi v večjih sistemih. »Če želimo v prihodnosti nadomeščati fosilna goriva in tako prispevati k blaženju podnebnih sprememb, potem je raba lesne biomase tudi v prihodnosti nujna,« opozarjajo na kmetijskem ministrstvu. Dodajo, da se lahko polega tega v večjih sistemih uporablja tudi lesna biomasa, ki trenutno ostaja v gozdovih neizkoriščena. »Na primer: sečni ostanki oziroma zeleni sekanci, ki jih izdelamo iz sečnih ostankov, trenutno nimajo večjega uporabnika v Sloveniji, zato jih izvažamo v sosednjo Avstrijo, kjer jih uporabljajo za proizvodnjo zelene elektrike. Poleg tega na naših deponijah ostaja odslužen les, ki se prav tako lahko uporablja v takih večjih sistemih za proizvodnjo elektrike in toplote,« naštejejo. Prepričani so, da je proces uvajanja sodobnih tehnologij rabe lesne biomase tako za proizvodnjo toplote kot tudi elektrike in celo za hlajenje v Sloveniji bistveno prepočasen.
Na naših deponijah ostaja odslužen les, ki se lahko uporablja v večjih sistemih za proizvodnjo elektrike in toplote.
Uporabljajo predvsem okrogli les slabše kakovosti
Mnogi se sprašujejo, ali je uporaba lesa v energetske namene ekonomsko in okoljsko upravičena. »V energetske namene se uporablja predvsem okrogli les slabše kakovosti in manjših dimenzij, odslužen les in lesni ostanki,« odgovarjajo na kmetijskem ministrstvu. Če v energetske namene ne bi uporabljali lesa, bi večina tega lesa ostala neizkoriščena, kar bi pomenilo kopičenje odsluženega lesa in lesnih ostankov na deponijah, pa tudi to, da bi se še zmanjšala uresničitev načrtovanih gojitvenih del v mlajših razvojnih fazah gozdov, saj se droben les listavcev v večji meri porabi prav v energetske namene. Kot pravijo na ministrstvu, bi se zmanjšala tudi realizacija načrtovanega poseka listavcev (raba lesa listavcev je trenutno zelo omejena na energetsko rabo – 60 odstotkov poseka listavcev predstavlja trenutno les za kurjavo), povečala pa bi se energetska revščina – predvsem na podeželju, kjer lahko govorimo o veliki samooskrbnosti gospodinjstev z lesom za ogrevanje. Na ministrstvu zagotavljajo, da so lesna goriva še vedno eden najbolj cenovno ugodnih energentov.
Če ne bo povpraševanja doma, bodo prodajali v tujino
V Slovenji imamo po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije že več kot 200 proizvajalcev lesnih sekancev, proizvodnja sekancev pa je v letu 2017 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, že presegla 2.200.000 nasutih prostorninskih metrov (nm3). Kot pravijo na ministrstvu, imamo poleg proizvajalcev lesnih sekancev tudi okrog 20 proizvajalcev lesnih pelet in nekaj deset proizvajalcev lesnih briket. »Če ne bo domače rabe, se bodo podjetja preusmerila v izvoz lesnih goriv. Z izvozom lesa ali lesnih goriv pa izvažamo surovino oziroma energent, ki bi ga lahko porabili doma in tako povečali delež obnovljivih virov energije, zmanjšali energetsko revščino na podeželju in posredno prispevali tudi k gospodarjenju z gozdovi in blaženju podnebnih sprememb,« opozarjajo na ministrstvu.
Za boljši zrak so ustanovili medresorsko skupino
Ker neustrezna raba lesne biomase v energetske namene povzroča emisije prašnih delcev in tako negativno vpliva na kakovost zraka in posledično na zdravje ljudi, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) že pred leti ustanovilo medresorsko delovno skupino, v kateri aktivno sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ta je pripravila dokument z naslovom ‘Osnutek strategije umne rabe lesne biomase v energetske namene’. Glavni cilj omenjene strategije je umna in učinkovita raba lesa v energetske namene ob sočasnem izboljšanju kakovosti zraka.
Strategija naj bi s svojimi ukrepi prispevala k razvoju podeželja in uresničevanju ciljev iz gozdnogospodarskih načrtov: »S predelavo lesa slabše kakovosti (predvsem listavcev) v lesna goriva se na kmetijah in pri lastnikih gozdov ustvari nov dohodek, ustvarijo se neposredna, posredna in inducirana zelena delovna mesta, ki so ključna za ohranjanje slovenskega podeželja,« pojasnijo na MKGP. Dodajo, da lahko s promocijo rabe kakovostnih lesnih goriv vplivamo na povečano povpraševanje po drobnejšem lesu (iz redčenj v mlajših razvojnih fazah) in lesu slabše kakovosti, kar ima pozitivne posledice na povečano realizacijo možnega poseka predvsem listavcev in na večjo realizacijo načrtovanih gojitvenih del v mlajših razvojnih fazah gozda. »Z ustanavljanjem biomasnih logističnih centrov se zagotovi predelava v neposredni bližini virov in s tem ohranjanje delovnih mest na podeželju,« poudarijo na ministrstvu.
Proces uvajanja sodobnih tehnologij rabe lesne biomase za proizvodnjo toplote, elektrike in hlajenje je v Sloveniji bistveno prepočasen.
Podpora razvoju lesnopredelovalne industrije
Strategija naj bi prispevala tudi k izboljšanju kakovosti zraka in učinkoviti rabi obnovljivih virov energije, saj naj bi se s podporo daljinskim sistemom ogrevanja zmanjšalo število individualnih kurilnih naprav, s čimer naj bi se neposredno vplivalo na kakovost zraka v strnjenih naseljih. Poleg tega naj bi strategija pripomogla tudi k povečanju deleža obnovljivih virov energije in k nadaljnjemu razvoju lesnopredelovalne industrije. Strategija je namreč eden od podpornih stebrov akcijskega načrta ‘Les je lep’, saj podpira predelavo in rabo okroglega lesa. Z rabo lesnih ostankov pa se primarni predelavi lesa zagotovi dodaten in stabilen vir dohodka. »Gre za sinergijske učinke obeh strateških dokumentov,« še dodajo na ministrstvu.
