Preden se udeležimo organiziranih adrenalinskih doživetij, moramo večinoma podpisati izjavo, da sami prevzemamo vso odgovornost. Tako kot za varnost je smiselno poskrbeti tudi za zavarovanje.
Vesna Bizjak
»V zadnjih petih letih se je število naših posredovanj povečalo za 40 odstotkov,« pravi Gabrijel Rožič, član komisije za informiranje in analize na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). »Eden izmed vzrokov je vse večji razvoj turizma. Pogostost posredovanja gorskih reševalcev se je namreč povečala predvsem na turistično obiskanih območjih ob vznožju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Vzroki za iskanje naše pomoči so predvsem pomanjkljive informacije, nepoznavanje in celo podcenjevanje gorskega sveta ter fizična in psihična nepripravljenost na presenečenja, ki jih ponuja gorski svet,« pove Rožič.
Pri nas gorsko reševanje (še) brezplačno
Delo reševalcev je prostovoljno in nepridobitno. »Gorski reševalci delujemo v sistemu zaščite in reševanja v okviru zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Omenjeni zakon predvideva plačilo reševanja samo ob veliki malomarnosti,« povedo na GRZS. Za primer reševanja v gorah sicer Planinska zveza ponuja zavarovalne pakete.
Marsikje v tujini imajo sistem urejen drugače, se bo kaj spremenilo tudi pri nas? »Z rastjo turizma v Sloveniji se je število reševalnih intervencij povečalo. To je občutiti predvsem v zadnjih treh letih. Tujci, ki so redni obiskovalci gora, so načeloma zavarovani. Trenutno v Sloveniji še ni mehanizma oziroma predpisa, ki bi predvideval zaračunavanje reševanja tujcev oziroma turistov,« razlaga GRZS.
Ob tem pa poudarjajo, da je njihovo osnovno delo reševanje in zagotavljanje pomoči tistim, ki jo potrebujejo v gorskem svetu in na zahtevnem terenu. »Naša naloga je ponesrečenca oskrbeti in varno prepeljati do zdravstvene ustanove. Potrebe po našem posredovanju se v zadnjih letih močno povečujejo. Za ustavitev tega ne bo dovolj samo preventivno delo. V zgodbo gorskega reševanja bi bilo dobro poleg gorskih reševalcev vključiti tudi zavarovalnice, ki bi nudile primerna zavarovanja za gornike in adrenalinske navdušence,« sklenejo.
Večina nesreč se zgodi v prostem času
V Zavarovalnici Triglav opažajo, da se večina nezgod zgodi v prostem času, zato ljudem, ki radi aktivno preživljajo prosti čas oziroma se v tem času ukvarjajo še s kakšnimi adrenalinskimi športi, svetujejo sklenitev nezgodnega zavarovanja, ki ob morebitni nezgodi zagotavlja omilitev finančnih posledic nezgode (odsotnost z dela, trajne posledice v obliki invalidnosti, stroški zdravljenja …). »Na voljo so nezgodna zavarovanja za različne nevarnosti: nezgodna smrt, invalidnost, dnevno nadomestilo, nadomestilo za bolnišnični dan, zlomi, izpahi, opekline, mesečna nezgodna renta …,« pojasnijo. Nezgodno zavarovanje lahko zavarovanci sklenejo tako, da velja 24 ur na dan, kjerkoli, v prostem času in pri opravljanju rednega dela, lahko pa ga sklenejo z omejenim jamstvom tako, da velja le v času izvajanja športnih aktivnosti; možno je tudi zavarovanje le za en dan.
Izberite ustrezna zavarovalna tveganja
V Zavarovalnici Sava poudarjajo, da je treba izbrati ustrezna zavarovalna tveganja in dovolj visoke zavarovalne vsote (posebno pri rizikih nezgodna smrt in trajna invalidnost). Hkrati svetujejo izbiro rizika progresivna invalidnost, saj se pri izbiri tega poleg 50-odstotne dogovorjene zavarovalne vsote zavarovancu izplača tri odstotke zavarovalne vsote za vsak odstotek invalidnosti nad 50 odstotkov. Pri stoodstotni invalidnosti se izplača dvojna zavarovalna vsota. »Če pa že imamo sklenjeno nezgodno zavarovanje, je nujno preveriti, ali nam ponuja zadostno kritje, torej, kje, kdaj in pri katerih dejavnostih smo zavarovani,« dodajajo.
Njihovo Posamično nezgodno zavarovanje je, kot povedo, primerno za čas aktivnega dopusta, na katerem se bomo ukvarjali tudi z adrenalinskimi aktivnostmi. »To zavarovanje zagotavlja jamstvo 24 ur, z možnostjo doplačila za športni rizik pa ponuja jamstvo tudi v času ukvarjanja z različnimi športi.«
Znesek doplačila odvisen od vrste športa
»Če se s športom ukvarjajo zgolj rekreativno, doplačila na premijo ne potrebujejo, razen pri športnih aktivnostih, kot so športno letalstvo, padalstvo, jadralno padalstvo in podobno. Višjo premijo plačajo le tisti, ki se s športom ukvarjajo amatersko (trenirajo in tekmujejo in so registrirani člani kluba) ali profesionalno,« pravijo na Triglavu. Znesek doplačila je odvisen od vrste športa, s katerim se ukvarjajo.
»Če se nezgoda zgodi pri športni aktivnosti, s katero se zavarovanec ukvarja rekreativno, doplačila na premijo nezgodnega zavarovanja ne potrebuje, kar pomeni, da se zavarovalnina izplača v polnem znesku. Če pa bi se zavarovanec poškodoval na treningu ali tekmi pri športu, s katerim se amatersko ukvarja (je registriran član kluba), in nima sklenjenega zavarovanja z doplačilom za kritje športnih rizikov, se zavarovalnina izplača v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana za kritje športnega rizika,« pojasnijo razliko pri odškodnini.
Zavarovalna premija je tudi v Zavarovalnici Sava odvisna od vrste nezgodnega zavarovanja, višine izbranih zavarovalnih vsot in rizikov ter doplačil (športni rizik, tujina …). »Višina odškodnine oziroma v tem primeru tudi višina zavarovalnine je odvisna od izbranih zavarovalnih vsot oziroma kritij (rizikov) ter seveda od oblike nezgodnega zavarovanja, ki ga posameznik izbere. Zagotovo pa je tudi višina odškodnine oziroma zavarovalnine odvisna predvsem od vrste in resnosti poškodbe, ki jo posameznik utrpi, ter posledic, ki jih lahko poškodba pusti,« pojasnijo in poudarijo, da lahko nezgodno zavarovanje, če je ustrezno izbrano in če upošteva individualne finančne sposobnosti, ob nastanku zavarovalnega primera ponudi posamezniku ustrezno finančno pomoč.
Če je za nesrečo odgovoren posameznik, je zavarovanje ne krije
Nezgodna zavarovanja, pravijo na Zavarovalnici Sava, ne ponujajo jamstva za primere, kot so reševanja v naravi, ko človek zaradi neprimerne pripravljenosti pri določeni aktivnosti ne zmore več (se utaplja, se poškoduje pod vodo, v vodi, ko s padalom pristane na drevesu … ).
Pri Zavarovalnici Merkur turističnega zavarovanja in zavarovanj za krajši rok ne tržijo. »Nekatera kritja za take primere krijemo iz našega nezgodnega zavarovanja, vendar so taka adrenalinska kritja za posameznike ponavadi izključena oziroma se pri sprejemu v zavarovanje lahko določi višja premija zaradi večje verjetnosti za poškodbe,« povedo. Ob tem pa poudarijo, da dejanj, za katera je odgovoren posameznik (neprimerna oprema, alkoholiziranost in podobno), to zavarovanje ne krije.
