Ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta speciAlps. Med njimi je tudi slovenska.
“Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd,” so povedali na CIPRA.
Ekološki muzej biotske raznovrstnosti
Ker so želeli opozoriti pomen in pomembnost biotske raznovrstnosti mokrišč, gozdov in stepske pokrajine v deželi Furlaniji – Julijski krajini/I, so se v pokrajinskem ekološkem muzeju Lis Aganis odločili za aktivno sodelovanje z domačimi izobraževalnimi ustanovami. Kot je poudarila Chiara Aviani, strokovna sodelavka ekološkega muzeja, je pri otrocih in najstnikih prav čustvena navezanost na določeno pokrajino tista, zaradi katere bodo o doživljanju te pokrajine pripovedovali svojim najbližjim, kot so starši ali prijatelji. Posledično se bodo začeli zavedati pomena problematike, razvili pa bodo tudi čut za odgovornost. V luči ozaveščanja mladih o biotski raznovrstnosti, kar je prvi korak na poti k trajno spremenjenemu odnosu mladih generacij do biotske raznovrstnosti, je bilo organiziranih deset vodenih ekskurzij, ki se jih je udeležilo okoli 500 osnovnošolcev iz Furlanije – Julijske krajine. Zanimanje za sodelovanje je izkazala tudi Univerza v Vidmu.
Strokovne delavnice, zgodbe v stripu in suhi zidovi
Uspešni pilotni projekti, kot je omenjeni, spodbujajo regije h krepitvi biotske raznovrstnosti alpskega prostora in omogočajo doživljanje narave kot vsakodnevno izkušnjo, je pojasnila Magdalena Holzer, vodja projekta speciAlps. Izvedbene projekte v vseh pilotnih regijah so oblikovale in spremljale lokalne ekipe speciAlps z izkušenimi koordinatorji.
V francoski dolini Verdon so pozornost posvetili suhim zidovom, imenovanim clapiers, grajenim strukturam, ki so bile nekdaj najpogostejši način zamejevanja obdelovalnih zemljišč, obenem pa so preprečevale erozijo tal in imele pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Leta 2019 je bila zaključena obnova stare pohodniške poti, vzdolž katere so bile postavljene informativne table, ki obiskovalce seznanjajo s suhimi zidovi in pašnim gospodarstvom v Provansi. V avstrijski dolini Grosses Walsertal so s posebno napravo, imenovano eBeetle, na izjemno vrstno pestrih travnikih zbirali lokalna semena. Piemontska pilotna regija pa je organizirala šolske ekskurzije na temo naravne pestrosti in opozorila pomen trajnostnega gospodarjenja kulturne pokrajine, ki jo oblikujejo vinogradi in kostanjeva drevesa.
Učni travniki v Sloveniji
Ena od njih je tudi Vida Černe, ki je v vlogi koordinatorke skrbela za slovensko pilotno regijo v Julijskih Alpah. Ekipa slovenskih udeležencev projekta speciAlps je, denimo, na primeru učnih travnikov opozorila, kakšne so posledice različnih metod gospodarjenja na stanje biotske raznovrstnosti na tamkajšnjih površinah.
Ključnega pomena pri tem je bilo vključevanje lokalnega prebivalstva v projekt, je opozorila Vida Černe: »Ljudem mora biti dana možnost, da povedo, kaj bi bilo treba v prihodnje storiti v njihovi občini.“
Občine Bohinj, Kamnik in Kranjska Gora so aktivno spodbujale ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. Strokovne delavnice, zgodbe v stripu in vzorčni travniki so tako postali ključ do uspešne izvedbe pilotnega projekta.
Vir: CIPRA
