Med zasedanjem 41. Odbora za svetovno dediščino (World Heritage Committee UNESCO) v Krakovu na Poljskem, je bilo v petek na UNESCO Seznam svetovne dediščine, in sicer v sklopu transnacionalne razširitvene nominacije, uvrščenih 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih državah. V Sloveniji sta kot območji posebne univerzalne vrednosti priznani pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle.
Edini vpis po Škocjanskih jamah
Za Slovenijo je to drugi vpis na UNESCO Seznam svetovne naravne dediščine. V Seznam svetovne dediščine s področja narave, do sedaj kot edini vpis Slovenije, so bile pred tridesetimi leti vpisane Škocjanske jame. Temu naravnemu spomeniku se tako pridružujejo tudi prvinski bukovi gozdovi, in sicer gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle.
Prvinski bukovi gozdovi po Evropi
Ti gozdovi predstavljajo razširitev predhodno priznanih in na seznam uvrščenih gozdov v Nemčiji, Slovaški in Ukrajini, svetovne dediščine z nazivom Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni gozdovi Nemčije. Odbor za svetovno dediščino je tem gozdovom priznal posebno univerzalno vrednost, ker skupno predstavljajo dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe.
Leta 2007 je UNESCO vpisalo gozdove v Ukrajini in Slovaški, leta 2011 je to serijo razširilo še z območji v Nemčiji. S sedanjim vpisom se je serija dopolnila še z območji v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Italiji, Romuniji, Sloveniji, Slovaški, Španiji in Ukrajini.
Del Nature 2000
Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvinske gozdove v osrčju tudi sicer dobro ohranjenih gozdov Kočevske, ki so tudi del omrežja Natura 2000 v Sloveniji. Snežnik-Ždrocle predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov. Tudi ta rezervat leži sredi obsežnega gozdnega kompleksa, ki sodi v omrežje Natura 2000.
Pomembno priznanje za Slovenijo je hkrati zaveza za krepitev varstva gozdov
Potrjena razširitev je rezultat mednarodnega sodelovanja, ki se je pričelo leta 2012. Skupina je identificirala in klasificirala vse najbolj ohranjene bukove gozdove v Evropi, pri čemer je upoštevala različne dejavnike: prvinskost, lokacijo glede na širitev bukve po zadnji poledenitvi, ekološke razmere, velikost, stopnjo zavarovanja. Na podlagi teh kriterijev so strokovnjaki določili najbolj reprezentativna in posebna območja, ki so zdaj vključena v Seznam svetovne dediščine.
“Ta odločitev in pripravljen seznam vseh potencialnih območij je odlično izhodišče tudi za nadaljnjo morebitno širitev seznama s prvinskimi in starodavnimi gozdovi še v nekaterih drugih državah. Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje za dobro varstvo gozdnih rezervatov kot sta pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle v preteklosti, hkrati pa pomeni tudi močno zavezo Sloveniji, da v prihodnje varstvo obeh gozdnih rezervatov in tudi sicer gozdnih ekosistemov bukovih gozdov še nadgradi,” pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor.
Vir: MOP
