Zaprtje nastanitvenih zmogljivosti in ostalih turističnih ponudnikov ima neposreden vpliv na zmanjšanje prihodkov v turizmu, ki jih kasneje ni moč nadomestiti, opozarjajo na Slovenski turistični organizaciji (STO). Turizem je tako med panogami, ki jih je pandemija in z njo povezani ukrepi najbolj prizadela.
Stanje, ki ga s sabo prinaša širjenje novega koronavirusa, prinaša večji gospodarski šok, kot smo ga doživeli v času finančne krize leta 2008/2009, je konec marca poudarila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Njene objave so vse bolj pesimistične, negotove pa so tudi napovedi, koliko časa naj bi trajalo okrevanje gospodarstva ter koliko oseb bo ostalo brez dela, saj pravijo, da bo zdravstveni krizi sledila finančna kriza in težave na področju zaposlovanja.
V svetovnem BDP-ju predstavlja turizem 10,4 odstotka, neposredno pa zagotavlja desetino vseh delovnih mest. Po rezultatih raziskave Svetovnega in potovalnega turističnega sveta (WTTC), ki so jo objavili 25. marca, se je tveganje za izgubo službe v turističnem sektorju povečalo kar za polovico, zaradi negativnih vplivov pandemije pa je v svetu pod vprašajem kar 75 milijonov delovnih mest, kar je 23 odstotkov vseh delovnih mest. Vseh zaposlenih v turizmu je 320 milijonov.
Zastal je tudi slovenski turizem
Tudi v Sloveniji je trenutno večina turističnih zmogljivosti zaprtih. »Kot kaže analiza za obdobje od 9. do 15. marca 2020, je bil v tem obdobju, v primerjavi z letom 2019, zabeležen kar 68-odstotni upad zasedenosti turističnih kapacitet,« navajajo na STO. Pravijo, da so najbolj prizadeti organizatorji dogodkov, hoteli in ostale nastanitve ter t. i. city-break destinacije in destinacije z bolj izrazito sezonsko ponudbo. »Intenzivneje bodo upad števila gostov zaznale tudi destinacije, ki pretežno gostijo tuje turiste. Slovenija bo med tistimi destinacijami, ki bodo čutile velik negativni vpliv. Prisoten bo upad investicij v turizmu, okrevanje pa bo dolgotrajno, zagotovo nekaj let,« napovedujejo na STO in dodajo, da bo na dejanski upad vplival čas zajezitve virusa in obvladovanje kriznih razmer. Dodajo, da analiza med ključnimi predstavniki turističnega gospodarstva kaže, da naše turistično gospodarstvo največji padec prihodov pričakuje v obdobju od marca do maja, manjši pa v obdobju od julija do avgusta ter za preostanek leta.
Najbolj prizadeta azijsko-pacifiška regija
Kot navaja WTTC, naj bi bila najbolj prizadeta azijsko-pacifiška regija z do 49 milijoni ogroženih delovnih mest in blizu 800 milijard dolarjev izgube turističnega BDP. V Evropi naj bi bilo v turizmu ogroženih do 10 milijonov delovnih mest, kar pomeni zmanjšanje BDP v višini blizu 552 milijard dolarjev. Posledice bo čutila tudi ameriška regija, kjer pričakujejo do 570 milijard dolarjev izgube, ogroženih pa naj bi bilo skoraj sedem milijonov delovnih mest v turizmu v ZDA, Kanadi in Mehiki, v celotni regiji pa 10 milijonov delovnih mest.
Ocenjujejo, da naj bi kriza najbolj prizadela Italijo, Nemčijo, Francijo, Združeno kraljestvo, Brazilijo, Japonsko, Indonezijo in Indijo, kjer bi izguba delovnih mest v turizmu in zlom turističnega sektorja lahko vplival tudi na ostale sektorje. Med najbolj prizadetimi državami v Evropi naj bi bila Nemčija, ogroženih naj bi bilo 1,6 milijona delovnih mest, sledi Rusija z oceno 1,1 milijona potencialno ogroženih delovnih mest, na tretjem mestu sta Italija in Velika Britanija, kjer naj bi bilo v turizmu ogroženih milijon delovnih mest.
Za četrtino manj mednarodnih potovanj
WTTC predvideva, da bi se lahko zaradi virusa letos v primerjavi s prejšnjim letom mednarodna potovanja znižala za četrtino, kar je enako izgubi treh mesecev mednarodnih potovanj, ob predpostavki, da se kriza konča v treh mesecih. »Množično zapiranje hotelov, prekinitev večine mednarodnih in domačih letov, prenehanje križarjenj in naraščanje prepovedi potovanj ima katastrofalni domino učinek, ki je prizadel ogromno število ponudnikov po vsem svetu. Še posebej ranljiva so mala in srednje velika podjetja na vseh ravneh sektorja – npr. organizatorji potovanj, turistični agenti in samostojni podjetniki,« opozarjajo v WTTC.
Mednarodno združenje za zračni transport (IATA) pa ocenjuje, da bo koronavirus povzročil prvo zmanjšanje povpraševanja po letalskem prometu v zadnjih enajstih letih. Zaradi strogih omejitev potovanj in pričakovane svetovne recesije, IATA ocenjuje, da bi lahko prihodki potniškega prometa v industriji upadli za 252 milijard dolarjev oziroma za kar 44 odstotkov v primerjavi z letom 2019, v Evropi pa za 76 milijard dolarjev v primerjavi z letom 2019.
Odpovedali ali prestavili večino poslovnih potovanj
Kot pravijo na STO, je med tistimi, ki jih je negativni vpliv virusa najbolj prizadel, industrija poslovnih potovanj in organizacije poslovnih oziroma kongresnih dogodkov. Navajajo, da je raziskava Skift (objavljena je bila 24. marca) pokazala, da 40 odstotkov anketiranih podjetij pričakuje, da se bodo poslovna potovanja vrnila v teh mesecih, 17 odstotkov pa jih meni, da je bolj realna vrnitev potovanj v šestih mesecih (raziskavo je Global Business Travel Association med 1.155 podjetji izvedla med 18. in 21. marcem).
Po rezultatih raziskave je kar 96 odstotkov podjetij odpovedalo ali prestavilo na kasnejši termin vsa ali večino mednarodnih poslovnih potovanj, 82 odstotkov anketiranih pa tudi vsa ali večino domačih poslovnih potovanj. Kar 41 odstotkov podjetij je odpovedalo ali prekinilo vsa poslovna potovanja, medtem ko jih več kot polovica (53 odstotkov) poroča, da so odpovedali ali prekinili vsa nebistvena potovanja, z izjemo nekaterih nujnih potovanj. Za letošnji marec ocenjujejo, da bodo odpovedali 89 odstotkov načrtovanih poslovnih potovanj (v začetku marca so odpovedi poslovnih potovanj ocenjevali le na 43 odstotkov). Zaradi izbruha koronavirusa je bilo preklicanih 95 odstotkov oz. prestavljenih 92 odstotkov sestankov, konferenc ali drugih poslovnih dogodkov. Pri tretjini (31 odstotkov) prestavljenih dogodkov so se podjetja odločila za selitev na drugo lokacijo.
Kar 94 odstotkov podjetij, ki nastopajo kot ponudniki na trgu, so čutila močnejši finančni vpliv krize, predvsem na področju prihodkov. Več kot polovica (54 odstotkov) podjetij pravi, da bo izbruh koronavirusa njihov način poslovanja spremenil tudi na dolgi rok, tudi ko ne bo več nevarnosti okužbe z boleznijo, 23 odstotkov podjetij pa pravi, da svojega načina poslovanja ne bodo spreminjali.
Nazaj na kategorijo GOSPODARSTVO.
