Kakšna naj bi bila šola prihodnosti? Glede tega, kako naj bi bila (že danes) videti sodobna učilnica, na kakšen način naj bi podajali snov in kako bi lahko šolarje spodbujali k razvoju, kreativnosti, inovativnosti, smo povprašali mag. Miha Cojhterja iz Vzorčnega mesta, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje in predstavlja novo poglavje inovativnega učenja pri nas.
Pri svojem pedagoškem delu se, kot uvodoma pove, vsi nenehno soočamo z izzivi različnih pristopov poučevanja. Cilj izobraževanja je razvijati sposobnosti iskanja informacij in razvoj kritičnega mišljenja. A vendar je proizvod današnjega šolstva posameznik, izžet od učenja, s preveč podrobnostmi, ki jih ne potrebuje. To je posledica tega, da smo pozabili na tisto otroško zvedavost, ki pri posamezniku spodbuja kreativnost in inovativnost.
Učenje je lahko zabavno
Da je učenje tudi težkih reči lahko zabavno, poskrbita Erik Kapfer in Miha Cojhter, strokovnjaka virtualnih komunikacij in interaktivnih pametnih tehnologij, kjer so vsebine prilagojene različnim starostim in hkra- ti medpredmetno povezane. Snov se črpa iz učnih načrtov različnih predmetov, s tem se ustvarja interdisciplinarno raz- iskovanje. »Ta interdisciplinar- nost, kjer se otroci neposredno srečujejo z materiali, s slikami, s predstavami, z vzorci in jih inte- raktivno spreminjajo, obračajo, gledajo, kaj se zgodi … To je tista šola, ki nas čaka v prihodnosti. To je, kot bi dal vodo naravi. Zelo dragoceno,« dodaja učiteljica Polona Legvart.
Zakaj otroci ljubijo dinozavre?
Pri spodbudi ponovne vzpostavitve teh dveh terminov je začel z raziskovanjem in uvedbo različnih aktivnih pristopov poučevanja, kjer je bilo njegovo vodilo vprašanje: »Zakaj otroci ljubijo dinozavre?«. Vsi vemo, da so dinozavri že zdavnaj izumrli, a vendar se z vsako novo generacijo otrok ponovno obudijo. Za večino otrok se zanimanje za paleontologijo razpotegne vse do konca prve triade. Zanimivo je to, da imajo otroci težave s pravilno izgovarjavo slovenske besede v vsakodnevnem pogovoru, a s poimenovanji dinozavrov in njihovimi latinskimi imeni težave z zapletenostjo besed izginejo. Zakaj je tako? Dinozavri so privlačni otrokom zaradi več razlogov. Hitro in intenzivno vsrkavanje znanja o dinozavrih jih pripelje do novih strategij razmišljanja: sistematično razvrščanje po barvah, velikosti, obliki, ali so mesojedi ali ne. To pri otrocih povečuje motivacijo do učenja in igre ter omogoča razvoj metakognicije, ki je pomembna za zavedanje, česa se naučiti, kakšna je pot do znanja in kako z znanjem napredovati. Otroci so kot goba – z vprašanji in raziskovanji vpijajo informacije in znanje, ki ga pridobijo, in s tem povečujejo svojo samozavest – še posebej z dolgimi latinskimi izrazi, ki jih starši ne poznajo.
V šolah še vedno tovarniški pristop in uničevanje kreativnosti
Obremenjenost otroka zaradi natrpanosti učnega načrta v času šolanja narašča iz leta v leto. Spreminja se dojemanje okolja, tehnologija in miselnost učencev, a vendar se v šolah še vedno poučuje z namenom, da se ustvarja posameznika, ki sledi. S tem postopoma ubijamo inovativnost in kreativnost, ki bi ju kot otrok moral razvijati, ne pa zavirati. Če se samopodoba učenca spreminja sorazmerno s časom, zakaj šola ostaja na primarnih metodah izobraževanja? Zakaj je podajanje znanja v šolah še vedno frontalno? Poznamo miselne igre starih Egipčanov (‘Problem solving metodolgy’), 3D tehnologijo, ki se je začela uporabljati 20 let nazaj, in virtualno resničnost, ki jo poznamo že več kot 10 let. A vendar je šola še vedno v zaostanku pri uporabi sodobne tehnologije, s katero bi lažje prenašala znanje in omogočala večjo stopnjo interdisciplinarnosti. Ob vsem tem tovarniškem pristopu uničevanja kreativnosti ustvarjamo poslušnost, red in disciplino, ki je pogojena z mersko lestvico ocenjevanja od ena do pet. Iskanje popolnosti v učenčevem znanju, hkrati pa iskanje njegovih kompetenc, je nevarna kombinacija. Ob hitrem ritmu prejemanja informacij ni mogoče dosegati popolnih rezultatov na vseh področjih, kar je lahko kot posledica učenčeva slaba samopodoba, ki jo lahko z uporabo aktivnih učnih metod izboljšamo.
Učna snov malo drugače
Načrtovanje, izvedba, preverba in ukrep so orodja strukturira- nega učenja, ki jih v Vzorčnem mestu uporabljajo za stalno izboljševanje razumevanja učne snovi. Uporabljajo aktivne interaktivne izobraževalne metode, kjer učenec postopoma pridobiva znanje s svojim lastnim raziskovanjem in reševanjem učnih težav z uporabo novih tehnologij. Odraz inovativnega dela Vzorčnega mesta ni le kopičenje in pomnjenje znanj, ampak aktivna izgradnja osebnostnega smisla ob samostojnem in kritičnem razmišljanju.
Vzorčno mesto Velenje
»Učilnice so narejene za pridne punčke, ki sedijo in poslušajo«. Ta stavek nam je dal idejo, da nekaj spremenimo – Vzorčno mesto (Pattern city) – najsodobnejša učilnica, kot so jo poimenovali novinarji, kjer smo zasnovali novo poglavje inovativnega učenja. Vzorčno mesto, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje, je ekosistem za izobraževanje, raziskave in razvoj inovacij v smislu povezovanja in sodelovanja izobraževalne sfere in gospodarstva, ki deluje po principu kroženja znanja (Quintuple Helix Innovation model). Mladi lahko v Vzorčnem mestu na najsodobnejši način raziskujejo, ustvarjajo in širijo svoja obzorja. Vzorčno mesto spodbuja radovednost in jim prek interaktivnih orodij približa sodobno znanost – gre za poudarek digitalne pismenosti, medpredmetnega povezovanja in inovativnega podajanja vsebin. Z medpredmetnim povezovanjem in s praktičnimi poizkusi omogoča Vzorčno mesto edinstveno interaktivno izkušnjo učenja.
