Energetska zbornica Slovenije (EZS) pozdravlja namero Ministrstva za infrastrukturo (MzI), da nadaljuje proces sprejemanja Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki naj bi ga predložilo v sprejem vladi in nato Evropski komisiji.
Kot smo že poročali (tukaj), je na javni predstavitvi dopolnjenega osnutka NEPN in njegovega okoljskega poročila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek dejala, da se bo proces sprejemanja dokumenta kljub odstopu premierja Marjana Šarca nadaljeval. Slovenska vlada naj bi NEPN sprejela konec februarja, nato ga bo posredovala Bruslju.
»Bistveno je da se proces nadaljuje, saj mora Slovenija dokument predložiti Evropski komisiji. Še več, gre za osrednji energetski dokument države, na katerega energetski sektor čaka že dolgo. Slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilni okvir delovanja. Veseli smo, da proces ne bo zastal,« je dejal predsednik EZS Marjan Eberlinc. Izrazil je tudi upanje, da bo v Sloveniji moč najti kompromis med različnimi pogledi in začrtati podnebno nevtralno oziroma nizkoogljično energetsko pot Slovenije za nadaljnja desetletja.
Žalosti jih opustitev gradnje hidroelektrarn
EZS poudarja, da si prizadeva za ozaveščanje o energetskih vprašanjih ter da deluje povezovalno za vse svoje člane. »Lahko se strinjamo z oceno, da za določene kroge niso sprejemljive resnično nobene naložbe v energetsko infrastrukturo, vključno z obnovljivimi viri energije (OVE), med katere spadajo tudi hidroelektrarne (HE). Še posebej težko sprejmemo opustitev gradnje hidroelektrarn, saj nas takšna ravnanja lahko vodijo do nestabilnega delovanja energetskega sektorja in s tem povezane oskrbe Slovenije z energijo. Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti. Energetska odvisnost od uvoza, torej od drugih držav, pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene,« je poudaril Eberlinc.
Izpostavil je, da bodo naložbe v novo energetsko infrastrukturo zaradi postopnega opuščanja fosilnih goriv (zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) v prihodnosti) ter dejstva, da se bo iztekla tudi obratovalna doba Nuklearne elektrarne Krško (NEK), nujne. Trenutno namreč TEŠ in NEK prispevata vsak približno tretjino električne energije v celotni proizvodnji elektrike v Sloveniji. Približno dve tretjini elektrike, ki ju porabimo danes, bo treba torej postopoma nadomestiti z drugimi, nizkoogljičnimi viri. »Kompromis o tem bo treba najti čim prej,« še opozarja Eberlinc.
