Kljub odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, bo vlada najkasneje zadnji teden v februarju potrdila Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bi ga morala naša država v Bruselj poslati že do konca lanskega leta, sta na predstavitvi dopolnjenega osnutka načrta poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za okolje in prostor Simon Zajc.
NEPN predvideva ukrepe na področju energetike in blaženja učinkov podnebnih sprememb do leta 2030, s pogledom do leta 2040, zato bo začrtal tudi smer razvoja slovenske energetike.
Kot je dejala Bratuškova, prenovljen osnutek (spomnimo, prvo verzijo je naša država v Bruselj poslala konec leta 2018 in z njo požela številne kritike in slabo oceno), prinaša izboljšanje ciljev energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih. Poudarila je, da infrastrukturno ministrstvo predlaga cilj na področju energetske učinkovitosti, ki je bolj ambiciozen od evropskega. Pojasnila je, da NEPN postavlja tudi cilje za zmanjšanje in postopno opuščanje rabe premoga (do leta 2030 za 30 odstotkov), že leta 2023 pa naj bi prepovedali kotle na kurilno olje in odpravili vračila trošarine za dizelsko gorivo. Bratuškova je poudarila, da bo najkasneje do leta 2027 sprejeta tudi odločitev o morebitnem drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem, postopoma pa naj bi zmanjšali subvencije fosilnim virom energije.
Do ogljične nevtralnosti že leta 2040
Minister Zajc je povedal, da bo morala EU ogljično nevtralnost doseči že leta 2040 in ne šele leta 2050, saj da bo morala po opozorilih znanstvenikov emisije toplogrednih plinov zmanjšati tudi za tiste države, ki tega nočejo storiti. Slovenija bo morala do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 36 odstotkov v primerjavi z letom 2005, oziroma za 25 odstotkov v primerjavi z letom 2017.
