8:01 dop OBČINE

Opuščanje premoga je za občine gospodarsko, socialno in tudi varnostno vprašanje

Do prehoda na brezogljično družbo bo treba poskrbeti za 41 evropskih območij, ki od premoga živijo. Primer Zasavja kaže, da necelovito reševanje tega vprašanja v regiji pusti hude posledice.

Dosedanje izkušnje v vzhodni Evropi in Sloveniji kažejo, da je premalo celovito zapiranje rudnikov ekonomsko in socialno zelo boleče. Na ravni EU se ga lotevajo zdaj, pri čemer prevladuje mnenje, da bo za to treba oblikovati kakovosten program in zagotoviti dodatna sredstva. V Sloveniji je slabo izveden prehod doletel Zasavje, samo upati pa je, da v Šaleški dolini, ki jo preoblikovanje še čaka, ne bo tako.

Evropska unija si je zadala, da bo po letu 2050 brezogljična družba. To pomeni tudi, da se premog po tem letu ne bo več uporabljal za energetske namene. Kot smo slišali v okviru Tedna regij EU 2019 (EU Regions’ Week 2019), ki je na začetku oktobra potekal v Bruslju, je to zelo velik izziv. V okviru Evropske unije se premog pridobiva v 41 regijah. Ob tem se je poudarilo, da bodo za prehod rudarskih območij v brezogljično družbo potrebna dodatna sredstva, saj obstoječa v kohezijskih skladih za to ne bodo zadostovala. Obenem bo treba ta sredstva združevati z instrumenti kohezijske politike.

Po besedah Güntherja Oettingerja, komisarja za proračun in človeške vire, bo treba izdelati pravičen in učinkovit program, po katerem se bo uporaba premoga v EU prenehala v naslednjih desetih do dvajsetih letih, pri čemer 41 premogovniških regij pri prehodu v brezogljično družbo ne bi smelo biti prepuščenih samim sebi.

Izziv je izjemno večplasten

Da izziv ni majhen, najbolj dokazuje primer Poljske – najbolj premogovniške članice EU, kjer 80 % energije (elektrike in toplote) pridobijo iz premoga. Poljski minister za finance, naložbe in gospodarski razvoj Jerzy Kwiecinski je povedal, da je v premogovništvu zaposlenih 100 tisoč ljudi. V Šleziji, ki je premogovniško največja, to predstavlja gospodarsko, politično, socialno in kulturno vprašanje, rudarji so tudi dobro organizirani in vplivni. Je pa uporaba premoga tudi pomembno varnostno vprašanje, saj Poljski zagotavlja energetsko neodvisnost od Rusije.

Premog Poljski zagotavlja energetsko neodvisnost od Rusije.

Po besedah Jerzyja Kwiecinskega za prehod na brezogljično družbo premogovniške regije potrebujejo kakovosten evropski podporni program, ki jim bo to tudi finančno omogočal. Sam prehod bo po njegovih besedah trajal 30 do 40 let.

Premog je bil v Zasavju zraščen s celotno družbo

Z zapiranjem rudnikov imamo izkušnje tudi v Sloveniji. V Občini Hrastnik pravijo, da je bil Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) ključen pri vseh vidikih Zasavske regije: gospodarstva, sociale in energetike. Številne zaposlitve so pomembno oblikovale razvoj stanovanjske politike, razvoj celotne infrastrukture vseh zasavskih občin in okoljske politike. Na energetiko je bilo neposredno vezanih približno 5.000 delovnih mest, posredno še mnogo več.

»Čeprav so zapiralna dela v sklepni fazi, prave tranzicije oziroma prestrukturiranja gospodarstva ni bilo.«

»Zaprtje je v preteklih letih povzročilo velik šok na področju zaposlovanja in urejanja prostora. Čeprav so zapiralna dela v sklepni fazi, prave tranzicije oziroma prestrukturiranja gospodarstva ni bilo. Prav tako so bila prej številna delovna mesta pod zemljo, zato je na površju zelo malo pravih površin za razvoj novih panog. Posledice rudarjenja se kažejo tudi v plazenju, posedanju in drugih težavah, občine tudi še nismo bile seznanjenje s tem, kako bo potekal obvezni monitoring preostalih rovov, kako bodo sanirani in podobno,« razlagajo v Občini Hrastnik.

Prestrukturiranje in prenos lastništva zemljišč

Na Občini Hrastnik verjamejo, da bo država poleg sredstev za zapiralna dela zagotovila tudi sredstva za prestrukturiranje regije in za prenos zemljišč, ki so bila v lastništvu RTH, na državo oziroma lokalno skupnost. »Ne želimo si razprodaje področja, saj bi to pomenilo tako degradacijo teh površin kot tudi stagnacijo občine. Del površin pod zemljo se lahko uporabi tudi za kulturne oziroma turistične namene, del površin nad zemljo pa za nova območja za gospodarsko, stanovanjsko, rekreativno, kulturno, turistično, izobraževalno in energetsko dejavnost ter za dolgoročno oskrbo starejših prebivalcev,« poudarjajo.

V Velenju se na zaprtje rudnika še ne pripravljajo

Občino Velenje zapiranje rudnika še čaka. »Skupina Premogovnik Velenje je za naše mesto zelo pomembna, saj je Velenje nastalo zaradi premogovniške dejavnosti in vedno večjih potreb po rudarski delovni sili. Premog se v Šaleški dolini izkopava že več kot 130 let in zato je rudarstvo močno vpeto v vse sfere našega mesta, te doline in širše; tako družbeno kot gospodarsko, okoljsko, turistično, kulturno, športno, izobraževalno in socialno. V Upravi Mestne občine Velenje že dalj časa opozarjamo, da se je treba pripraviti na zapiranje Premogovnika Velenje, saj bo premoga čez nekaj desetletij zmanjkalo. Treba je pripraviti Zakon o postopnem zapiranju in dolino pravočasno prestrukturirati v druge dejavnosti, ki bodo zagotavljala delovna mesta,« poudarjajo v Mestni občini Velenje.

V Mestni občini Velenje se še ne pripravljajo na zaprtje, z različnimi ukrepi in projekti pa spodbujajo gospodarstvo, podjetništvo in mlada podjetja ter podpirajo aktivnosti, ki nudijo in zagotavljajo spodbudno gospodarsko-podjetniško okolje. To so denimo razširitev Poslovne cone Stara vas, prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo tretje razvoje osi, podpirajo delovanje SAŠA inkubatorja, ki je zelo uspešen v tej regiji, z brezplačnimi svetovanji pomagajo nastajajočim podjetnikom, podpirajo inovativne poslovne ideje, sofinancirajo določene programe, soorganizirajo dogodke, ki nudijo vpogled in razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini in konference, ki nudijo mreženje start-upov in že uveljavljenih, uspešnih podjetij.

Spremembe bodo korenite

»Kot lokalna skupnost smo vključeni tudi v obe delovni skupini, ki jih je ustanovila vlada z namenom prestrukturiranja premogovnih regij, ravno zato, da se aktivno vključujemo v pripravo strokovne podlage, ki bo osnova za pripravo zakonodajne podlage za zapiranje premogovnika in prestrukturiranje doline,« poudarjajo na Mestni občini Velenje.

Glede na to, da je V Šaleški dolini na energetiko vezanih 5 tisoč delovnih mest, posredno pa je od te dejavnosti odvisnih več kot 20 tisoč prebivalcev, bodo potrebne korenite spremembe najprej na trgu dela, kasneje infrastrukture, celotnega gospodarstva in vseh vzporednih dejavnostih (izobraževanje, sociala, šport, kultura, družba …), ki so posredno vezane na gospodarske družbe. »Zagotovo je pred nami velik izziv, ki bo pomembno vplival na prostorske, gospodarske in družbene vidike doline v prihodnjih desetletjih,« se zavedajo v Mestni občini Velenje.


41 regij je v Evropi, v katerih se pridobiva premog.

80 % električne in toplotne energije na Poljskem pridobijo s pomočjo premoga.

30 do 40 let bo v EU trajal prehod s premoga na brezogljično družbo.

5.000 delovnih mest je bilo v Zasavju neposredno vezano na energetiko.

5.000 delovnih mest je v Šaleški dolini neposredno vezanih na energetiko.


 

 

 

 

(Visited 482 times, 1 visits today)
Close