Preko luže so dobljene prve tožbe v zvezi z rakotvornostjo herbicida glifosat, v Evropski uniji pristojne ustanove ugotavljajo, da je dražilen in ne rakotvoren.
Najbolj razširjen uničevalec plevela na planetu, glifosat, v zadnjem času precej buri duhove. Naravovarstveniki v EU želijo doseči njegovo prepoved, pristojne ustanove se ne strinjajo in ga ne označujejo za rakotvornega. V ZDA pa so bile dobljene prve tožbe, v katerih so tožniki dokazali, da je glifosat pomembno prispeval k temu, da so zboleli za rakom.
V ZDA so trije tožniki dobili milijonske tožbe, ker so na sodišču dokazali, da so zaradi herbicida Roundup, ki je izdelan na osnovi glifosata, zboleli za rakom. Kako pa na glifosat in pripravke, ki temeljijo na njem, gledamo v EU in v Sloveniji?
Glifosat je najbolj prodajan herbicid za uničevanje plevela na svetu. V Sloveniji se ga največ uporabi na nekmetijskih površinah, v kmetijstvu se ga uporabi četrtina, ostalo pa na cestah, železnicah, pokopališčih, parkih, okrog hiš.
Dr. Helena Grčman, strokovnjakinja za tla z Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani, pravi, da je glifosat v osnovi snov, ki se ob pravilni uporabi v tleh sorazmerno hitro razgradi do nenevarnih osnovnih spojin. Za razgradnjo je ključna živost tal (število mikroorganizmov). »Če vnesemo pripravek na površino, ki nima živih tal, je razgradnja seveda omejena, nepopolna, kar lahko vodi do spiranja v podzemne vode. Tudi v primeru glifosata velja, da strokovna uporaba preprečuje negativne vplive na okolje,« poudarja Grčmanova.
Od 1. aprila 2021 prepoved uporabe na vseh javnih površinah
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pravijo, da v Sloveniji ostaja v veljavi prepoved uporabe herbicidov (in glifosata) na javnih površinah od 1. oktobra 2019, razen na cestah in železnicah, kjer se prepoved uveljavi s 1. aprilom 2021. Namesto herbicidov se bodo na teh površinah morale uporabljati nekemične metode, kot so mehansko odstranjevanje, uporaba okopalnikov, mulčerjev, odstranjevanje plevela z vročo paro, peno, plinskimi gorilniki in podobno.
Obstoječi podatki ne dokazujejo rakotvornosti
Na MKGP razlagajo, da je Evropska agencija za varno hrano (EFSA), ki je pristojna za presojo sredstev za zaščito rastlin, zaključila ponovno presojo glifosata, ko je julija 2015 Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, objavila, da je glifosat razvrstila v 2A skupino rakotvornosti. »To pomeni, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z relativno majhno nevarnostjo za zdravje ljudi. Kot smo že navedli, je v zvezi z učinki na zdravje ljudi razvrščen kot dražilen, z možnostjo hudih poškodb oči, kar je s pravilno uporabo zaščitnih sredstev možno preprečiti,« pravijo na MKGP.
Strokovnjaki IARC so svojo odločitev sprejeli po pregledu epidemioloških, eksperimentalnih in mehanističnih študij. »Po objavi odločitve IARC smo študije ponovno pregledali tudi strokovnjaki v posameznih državah članicah, ki sodelujemo pri presojah v predregistracijskem postopku,« pravijo na MKGP. Kot so pojasnili, so z epidemiološkimi študijami ugotovili nekoliko povečano tveganje za razvoj ne Hodgkinovega limfona (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. »Tveganje je bilo blago povečano v posameznih študijah kot tudi v meta-analizi vseh študij za NHL. Vendar z epidemiološkimi študijami po navadi ugotavljamo povezavo med izpostavljenostjo in učinkom, le redko pa je možno z epidemiološkim študijami dokazati vzročnost,« poudarjajo na MKGP in dodajo, da je ključna pomanjkljivost obravnavanih epidemioloških študij dejstvo, »da so bili sodelujoči izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin in da so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke in nečistote, tako da v takih primerih učinka ne moremo pripisati samo eni snovi, v konkretnem primeru glifosatu.«
Poudarjajo, da podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je IARC sprejel svojo nedavno odločitev, »za enkrat ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva. Ponovno so bile pregledane tudi eksperimentalne študije dolgoročne strupenosti in rakotvornosti na laboratorijskih glodavcih (6 na miškah in 4 na podganah), ki imajo upoštevajoč vso težo dokazov omejeno vrednost. Tudi ponovna presoja genotoksičnosti (možnega škodljivega vpliva na genski material) je zaključila, da glifosat ni genotoskičen (mutagen). Enako velja za imunotoksičnost,« razlagajo na MKGP.
V EU tako glifosat do nadaljnjega ostaja razvrščen kot dražilen in nevaren za okolje (vodne organizme). »Na vsak način pa je pomembno, da se intenzivira toksikovigilanca glifosata (budno spremljanje in ukrepanje, op. a.), predvsem v smislu spremljanja izpostavljenosti in morebitnih učinkov pri ponavljajoči se izpostavljenosti, to je uporabnikov na kmetijskih površinah, delavcev, ki zatirajo plevel ob cestah in železnicah, kot tudi vrtičkarjev,« pravijo na MKGP.
Nova revizija v letu 2022
EFSA je ocenila glifosat na podlagi vseh razpoložljivih študij in je v zvezi z njegovo karcinogenostjo konec leta 2015 zaključila, da ni verjetno, da bi glifosat povzročal raka pri ljudeh.
Za razvrščanje kemikalij v EU je pristojno telo Evropska Komisija za kemikalije (ECHA), ki je po izvedeni oceni za razvrščanje glifosata v začetku leta 2017 zaključila, da razvrščanje glifosata kot karcinogenega ni upravičeno. Na osnovi zaključkov obeh evropskih agencij je Evropska komisija odobrila aktivno snov glifosat za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih do leta 2022. Za podaljšanje odobritve glifosata v EU se bo konec leta 2019 začelo ponovno ocenjevanje, v katerem bodo spet ocenili vse zahtevane študije za oceno aktivnih snovi po EU zakonodaji in vse razpoložljive študije iz literature.
»Če znanstvene študije, ki jih ocenita EFSA in ECHA, ne potrjujejo nevarnosti snovi, ni upravičenega razloga za njeno prepoved. Zato je treba počakati na odločitev Evropske Komisije, ki bo po reviziji leta 2022 glifosatu podaljšala ali preklicala odobritev, skladno z oceno študij. Če Evropska komisija ne bo podaljšala odobritve, ali bo omejila njegovo rabo, bo enako ravnala tudi Slovenija,« poudarjajo na MKGP.
