»Podjetja k poslovanju po načelih krožnega gospodarstva spodbuja več stvari. V prvi vrsti zakonodaja,« pravi Maja Mešl, direktorica slovenjgraške Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO). Opozarja, da je v tem kontekstu v zadnjem času najpomembnejša sprememba prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo do leta 2021 ter napoved EU, da naj bi bila do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za vnovično uporabo ali recikliranje, medtem ko naj bi se je trenutno recikliralo samo 40 odstotkov.
»Ne smemo pa pozabiti še na ozaveščenost kupcev, ki prav tako pripomoremo k temu, da se podjetja usmerjajo v trajnostne rešitve, ter tudi na dejstvo, da so odpadki za podjetje velik strošek,« pove sogovornica.
In kako se zahteve po trajnostnem razvoju in krožnem gospodarstvu odražajo na končnih izdelkih v industriji polimerov? »Predvsem morajo podjetja že pri razvoju izdelkov upoštevati načela krožnega gospodarstva, tako z vidika uporabljenih materialov kot tudi z vidika recikliranja po koncu življenjskega cikla in teže izdelka,« odgovarja. Uporabljati morajo čim bolj trajnostno embalažo in tudi, kar znova prihaja v ospredje, čim bolj podaljšati dobo uporabnosti izdelka. »Tu se Slovenija prav nič ne razlikuje od ostalih evropskih držav, medtem ko v primerjavi z nekaterimi zaostajamo na področju zbiranja in reciklaže odpadkov,« pove Maja Mešl.
