Večina gospodinjstev se ogreva z lesno biomaso, zlasti na podeželju, zaradi zastarelih kurilnih naprav, ki imajo zaradi nepopolnega izgorevanja višje emisije prašnih delcev pri tem prihaja do precejšnjega onesnaževanja zraka.
Les je v Sloveniji še vedno zelo priljubljen energetski vir. Tako ga vsako leto v ta namen porabimo skoraj dva milijona ton, in sicer večino v gospodinjstvih. »Tako z ekonomskega kot tudi s trajnostnega vidika je smiselno, da se za energetske namene porabi tisti les oziroma tisti ostanki pri predelavi lesa, ki jim z nadaljnjo obdelavo ne moremo dvigniti dodane vrednosti,« meni dr. Tomaž Pazlar iz Zavoda za gradbeništvo (ZAG).
Raziskave kažejo, da se večina slovenskih gospodinjstev še vedno ogreva s pomočjo lesne biomase v različnih oblikah (tako na primer rezultati raziskave Reus 2017 kažejo, da glavni vir ogrevanja, ki ga uporablja kar 23 odstotkov gospodinjstev, ostajajo drva, veliko gospodinjstev pa uporablja tudi lesne pelete, brikete, sekance in lesne ostanke).
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo (MzI) v Sloveniji v energetske namene vsako leto porabimo skoraj dva milijona ton lesa, glavni vir lesa, ki je uporaben v energetske namene, pa je gozd. Približno tretjino posekanega lesa namenimo za kurjavo.
Les je pomemben energent predvsem na podeželju, pri lastnikih gozdov, pa tudi pri drugih, ki želijo prispevati k zmanjševanju emisij CO2. Glavni težavi današnje rabe lesa kot energenta sta uporaba v zastarelih kotlih in pečeh, ki imajo zaradi nepopolnega izgorevanja višje emisije prašnih delcev, in raba nekakovostnih lesnih goriv, zaradi katerih je proces izgorevanja nepopoln.
