Polnilnih mest, še posebej hitrih in na tistih mestih, ki na daljših poteh pridejo najbolj prav, je še veliko premalo, pravi Andrej Brglez, razvojnik in raziskovalec trajnostne mobilnosti ter direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo. Danes se že ve, da se bodo električna vozila polnila drugače in v drugačnih intervalih, kot smo mislili do zdaj. A kupci smo pragmatični. »Če nam določen avto ne pokrije vseh potreb oziroma omogoči vse, kar bi radi z njim počeli, na drugi strani pa imamo možnost kupiti takega, ki zadovolji naše potrebe, potem je odločitev jasna. Če pa je prvi še celo dražji od drugega, je odločitev še toliko lažja. A to se bo spremenilo, medtem pa se bo postopoma dograjevala tudi polnilna infrastruktura,« razlaga sogovornik.
Cene električnih vozil bodo vse nižje
Brglez je prepričan, da bodo električna vozila v kratkem tako dobra in po takih cenah, da bodo sama našla kupce. Pojavile se bodo tudi nove tehnologije. »Z električnimi vozili je tako kot s televizorji, robotskimi sesalci ali prenosnimi računalniki. Vse, kar se priključi na elektriko, ni pametno kupiti takoj, ko pride na trg. Počakaš kakšno leto ali dve, mogoče naslednjo generacijo izdelka in za občutno nižjo ceno dobiš veliko boljši model, ki ponuja veliko boljše zmogljivosti. Tehnološki razvoj pri električnih vozilih je silovit in to bo prepričalo kupce; pa nižje cene, kar bo prišlo z večjo prodajo in konkurenco,« je prepričan sogovornik.
Infrastrukturo bo treba vzpostaviti do leta 2030
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pravijo, da pravni okvir na področju polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva (AG) predstavljajo nacionalni Zakon o infrastrukturi za AG in spodbujanju prehoda na AG v prometu (ZIAG), EU Uredba (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za AG ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (AFIR) ter njuni podzakonski akti.
EU uredba AFIR zavezuje vse članice EU k doseganju zavezujočih ciljev za vzpostavitev polnilne infrastrukture tako za lahka kot za težka električna vozila ter oskrbovalno infrastrukturo za vodik. Pomeni, da bo treba na omrežju TEN-T (avtocestni križ) do leta 2030 na vsakih 60 km na obeh straneh ceste zagotoviti polnilno infrastrukturo za težka in lahka električna vozila, za vozila na vodik pa vsakih 200 km. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo do leta 2026 v skladu z EU Uredbo AFIR prenovilo nacionalni okvir politike (strategija, akcijski načrt) z namenom, da se dosežejo zavezujoči cilji ter zagotovi skladen lokalni in regionalni razvoj javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture.
Pomanjkanje hitrih polnilnic na ključnih poteh
In kaj pravijo uporabniki? V skupini Geopost in v DPD Slovenija se zavezujejo k širjenju voznega parka vozil z nizkimi emisijami, vendar opažajo, da so v infrastrukturi še možnosti za izboljšavo. Predvsem gre za pomanjkanje hitrih polnilnic na ključnih logističnih poteh, kar ovira večjo uvedbo električnih dostavnih vozil. Prav tako so stroški vozil in njihovega vzdrževanja visoki.
Kljub temu so imeli v skupini Geopost do konca leta 2024 skupaj več kot 10.000 vozil z nizkimi emisijami, cilj pa je še povečati ta delež v prihodnjih letih.
