Ris sodi med zavarovane vrste, za katere je Republika Slovenija v skladu z Zakonom o ohranjanju narave in Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah dolžna ohranjati ali doseči ugodno stanje ohranjenosti.
Ob zadnjem poročanju o stanju risa je Slovenija Evropski komisiji poročala, da je stanje populacije neugodno. Trenutno stanje populacije risa v Sloveniji je kljub doselitvam neugodno in brez intenzivnih varstvenih ukrepov vrsti pri nas grozi ponovno izumrtje.
Z novo strategijo so opredeljeni pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okviri ukrepov za vzpostavitev in dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije risa v Sloveniji.
Za ohranitev risov
Ohranitveni cilji, ki jih podaja strategija, so:
- genetsko stabilna in vitalna populacija, ki se jo upravlja na populacijski ravni – torej v sodelovanju s sosednjimi državami;
- prisotnost risa z redno reprodukcijo na celotnem, vrsti primernim, prostoru v Sloveniji, omejitev in zmanjšanje fragmentacije življenjskega prostora risa ter zagotavljanje zadostne plenske baze;
- sprejemljivost prisotnosti risa (vzdrževanje tolerance) za različne uporabnike prostora, zlasti za kmetijstvo, lovstvo, infrastrukturo in energetiko.
Po ponovni naselitvi šestih risov leta 1973 je populacija sprva hitro rasla in se širila, vendar je ostala izolirana od drugih risov in se začela pariti v sorodstvu. S tem se je zmanjšala možnost preživetja in razmnoževalni uspeh, populacija pa je začela propadati in se bližati izumrtju. Za ohranitev risa v Dinaridih in Alpah je bilo nujno izvesti doselitve. Te so bile izvedene v okviru projekta LIFE Lynx v letih 2019-2023 (12 risov iz Karpatov). Zaradi novih doselitev risov v sklopu projekta LIFE Lynx, se je pojavila potreba po prenovi določenih delov Strategije ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx lynx) v Sloveniji 2016–2026 in uskladitev vsebin z novonastalim dejanskim stanjem v naravi.
Dokumenta sta nastala v okviru izvajanja projekta LIFE Lynx, in sicer na podlagi participatornega načina dela z vključevanjem mnenja vseh ključnih deležnikov. V ta namen je bila oblikovana Pripravljalna skupina za prenovo strateških dokumentov za evrazijskega risa, v kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda za varstvo narave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Lovske zveze Slovenije. Dokumenta je revidirala tudi Strokovna posvetovalna skupina za upravljanje velikih zveri, ki deluje pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor.
