Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je pred dnevi objavila rezultate analize, v kateri so ugotavljali ogroženost drevesnih vrst.
“Drevesa so nujna za življenje na Zemlji in imajo ključno vlogo v ekosistemih. Milijoni ljudi so odvisni od obstoja dreves. Ob 60-letnici IUCN ta analiza osvetljuje njen pomen tudi kot orodje za ukrepanje v prid obračanja trenda propadanja narave,” je dejal dr. Grethel Ahuilar, generalni direktor IUCN.
16.425 ogroženih vrst dreves!
Prvič so na rdeči seznam ogroženosti uvrstili večino svetovnih drevesnih vrst, vsaj 16-425 vrstam od 47.282 popisanih grozi izumrtje. Po novem drevesa predstavljajo kar 1/4 vseh ogroženih vrst na rdečem seznamu. Ogrožena so drevesa v 192 državah sveta, tudi v Sloveniji.
Največji delež ogroženih dreves je na otokih, predvsem zaradi poseka gozdov za urbani razvoj in kmetijstvo, drevesa pa ogrožajo tudi invazivne vrste, škodljivci in bolezni. Tudi podnebne spremembe grozijo drevesom, sploh v tropskem pasu – z naraščanjem gladine morja in močnejšimi ter pogostejšimi neurji.
Zaščita habitatov in pogozdovanje ter ohranjanje vrst s pomočjo semenskih bank in botaničnih vrtov je ključna, so dejali na IUCN.
Poseben izziv, ki zahteva inovativne ukrepe, je južna Amerika, kjer je največja biotska pestrost dreves na svetu, hkrati pa tudi največ vrstam grozi izumrtje zaradi izsekavanja gozdov za kmetijstvo.
To pa še ni vse …
Rdeči seznam dreves kaže tudi, da je izguba dreves velika grožjna za tisoče drugih vrst – rastlin, gob in živali, saj so drevesa glavna komponenta ekosistemov. Drevesa imajo glavno vlogo pri kroženju ogljika, vode in hranil, pri formiranju prsti in regulaciji podnebja.
Ljudje smo odvisno od dreves ne le zaradi kisika in okolja, temveč tudi ekonomsko – kar prek 5000 vrst z rdečega seznama uporabljamo v lesni industriji in gradbeništvu, prek 2000 vrst pa za zdravila, hrano in gorivo, poroča IUCN.
Katere vrste dreves so ogrožene v Sloveniji?
Kot je v sporočilu za javnost povedala izd. prof. dr. Irena Maček z oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je tudi v Sloveniji nekaj drevesnih vrst vključenih na rdeči seznam ogroženih vrst, denimo navadni rakitovec, ki sodi med prizadete vrste s kritično upadajočo številčnostjo.
“Druge vrste, kot so tatarski javor, rdečeplodni brin, navadni lovor, mandljevolistna hruška in črničevje, so redke in večinoma omejene na obalno regijo, kjer so naravni habitati pod velikim pritiskom zaradi poselitve,” je pojasnila.
Dodala je še, da izguba habitatov ključno vpliva na ogrožnost drevesnih vrst. Nekateri gozdni in grmiščni habitatni tipi v Sloveniji sodijo med prednostne habitatne tipe EU, ki se znotraj EU prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, saj so ogroženi zaradi urbanizacije in podnebnih sprememb: “Zlasti obrežna vrbovja, jelševja in jesenovja so bila prizadeta tudi pri sanaciji vodotokov po poplavah, kar je bistveno vplivalo na ekološko ravnovesje obrežnih in rečnih ekosistemov.”
Prof. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti pa poudarja, da je hitrost izumiranja vrst danes izjemno skrb vzbujajoča. “Med najbolj ogroženimi so redke reliktne vrste iz preteklih geoloških obdobij, kot sta dvokrpi ginko in navadni divji kostanj,” je dejal. Pri tem dodaja, da so sicer vse slovenske avtohtone drevesne vrste na globalnem rdečem seznamu uvrščene v kategorijo “najmanj zaskrbljujoče”, vendar to ne zmanjšuje potrebe po njihovi zaščiti, saj so nekatere vrste v Sloveniji redke in omejene na specifična območja.
