Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se količina nastalih nevarnih odpadkov v zadnjih letih veča. Če je v letu 2003 znašala 65.325 ton, se je v naslednjih dvajsetih letih več kot podvojila in se povzpela na 159.441 ton. Povečuje pa se tudi količina ustvarjenih komunalnih nevarnih odpadkov na prebivalca. S približno pol kilograma na prebivalca v letu 2003 se je namreč povzpela na 3,3 kilograma lani. Največja količina, in sicer štiri kilograme nastalih odpadkov na prebivalca, je bila zabeležena v letu 2015.
Nastali nevarni komunalni odpadki
(kg/prebivalca)
Vir: Surs
Kako pri nas poteka zbiranje nevarnih odpadkov?
Zbiranje nevarnih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev poteka na posebej označenih mestih v zbirnih centrih, ob prisotnosti usposobljene osebe, poleg tega pa izvajalci zbiranja komunalnih odpadkov občasno organizirajo tudi prevzem nevarnih odpadkov v premični zbiralnici.
»V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, javna služba zagotovi prevzemanje odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu,« pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Po predpisih mora izvajalec najmanj sedem dni pred takšno zbiralno akcijo obvestilo o kraju in času prevzema objaviti na svoji spletni strani, gospodinjskim uporabnikom pa je dolžan poslati tudi pisno obvestilo. Vsebovati mora informacije o vrstah zbirnih odpadkov in navodila za njihovo prepuščanje.
»Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj eno uro, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine,« še dodajajo na ministrstvu.
Nastanek nevarnih odpadkov
Večino vseh nastalih nevarnih odpadkov predstavljajo tisti, ki nastanejo v gospodarstvu, medtem ko gospodinjski nevarni odpadki v zadnjih letih predstavljajo bolj ali manj okrog pet odstotkov vseh.
Vir: Surs
Industrijske odpadke spremljajo stroge evidence
Ko gre za nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji, ima povzročitelj odpadkov nekoliko več odgovornosti. Odpadke mora oddati pooblaščenemu zbiralcu ali izvajalcu obdelave, ki pa jih nato ustrezno predela ali odstrani. Pošiljke odpadkov spremlja evidenčni list, ki ga potrdita pošiljatelj in prejemnik, evidenco odpadkov pa morajo voditi tako povzročitelj kot zbiralec in izvajalec odpadkov ter o ravnanju z njimi enkrat letno poročati Agenciji za okolje. Nujno je tudi ustrezno označevanje, skladiščenje in rokovanje z nevarnimi odpadki, s čimer se zagotovi varovanje zdravja ljudi in prepreči onesnaženje okolja.
Nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
v letu 2023 po regijah (% od vseh)
Vir: Surs
Manjka nam zmogljivosti za predelavo
Večji delež nevarnih odpadkov se zaradi nezadostnih domačih zmogljivosti za predelavo in potreb po posebnih predelovalnih tehnologijah iz Slovenije izvozi. To potrjujejo tudi podatki Sursa, po katerih je šla lani več kot polovica nevarnih odpadkov na obdelavo v tujino. Za primerjavo – nenevarnih odpadkov se je v istem letu izvozilo le okrog pet odstotkov.
Obdelava nevarnih odpadkov
Vir: Surs
»Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Čezmejne pošiljke nevarnih odpadkov morajo pridobiti posebno soglasje za njihov izvoz,« ob tem pojasnjujejo na MOPE.
Na področju zbiranja in ravnanja z nevarnimi odpadki ministrstvo trenutno ne predvideva nobenih sprememb.
Odlagališče v Vrbini poteka po načrtu
Ko govorimo o nevarnih odpadkih, pa ne moremo tudi mimo radioaktivnih. V Vrbini pri Krškem gradimo namensko odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki bo služilo kot trajna rešitev in naj bi zagotovilo pogoje za dolgoročno ravnanje s tovrstnimi odpadki v Sloveniji. Odlagališče v obliki silosa bo imelo dobrih 27 metrov premera in bo globoko 56 metrov, odpadki pa bodo zloženi v 990 betonskih zabojnikov. Zmogljivosti naj bi zadoščale za celotno načrtovano količino radioaktivnih odpadkov v Sloveniji do konca obratovanja Nuklearne elektrarne Krško leta 2043.
Letos poleti se je s položitvijo temeljnega kamna uradno začela gradnja jedrskih objektov NSRAO, ki predstavlja najobsežnejši in hkrati najzahtevnejši del celotnega projekta. Kot pravijo na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO), so doslej že uspešno zaključili z infrastrukturnimi deli, v okviru katerih so izvedli sanacijo dovozne ceste do gradbišča, odlagališča s pločniki, kolesarsko stezo s pripadajočimi priključki in javno razsvetljavo ter ureditev vodovoda, telekomunikacij in električne energije.
»Vzpostavili smo tudi fizično in tehnično varovanje jedrskega objekta. Gradnja jedrskega dela odlagališča se je začela s pripravo gradbišča za gradnjo podpornega zidu, ki se začne v oktobru,« poročajo iz agencije.
V prihodnjih letih sledita še izkop odlagalnega silosa ter gradnja temeljev za začetek montaže hale odlagališča, tehnološkega objekta in hale nad silosom. Kot pravijo na ARAO, trenutna gradnja na terenu poteka skladno z načrti, zaključek gradnje in poskusno obratovanje pa sta načrtovana v letu 2027.
