Azijskega sršena do zdaj v Sloveniji še niso opazili, vendar zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas.
Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi je bil prvič opažen leta 2004 v Franciji, kamor je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu. Nova območja kolonizira tudi s spontanim širjenjem, letno lahko prepotuje do 200 km.
Trenutno so v Evropi njegove populacije zabeležene na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Italiji. Vrsta se je pojavila tudi na Češkem, Madžarskem in Avstriji, kjer so bili ukrepi za hitro odstranitev zaenkrat uspešni.
Kako prepoznati azijskega sršena in njegovo gnezdo?
Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je invazivno tujerodno vrsto sršena opisal takole: »Telo azijskega sršena je iz razdalje videti precej temno, saj sta glava in oprsje črna. Zadek je pretežno rjave barve, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenem četrtem členu zadka. Noge so večinoma rjave, le skrajni členi so rumeni. Sprednji del glave s čeljustmi je prav tako obarvan rumeno. V dolžino meri 2-3 cm.«
Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni. »Gnezda azijskega sršena so velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Merijo 60 x 80 cm in imajo majhno vhodno odprtino na strani. Gnezda so med vejami v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih strukturah, kot so podstrešja ali balkoni. Azijski sršen se pojavlja v različnih naravnih habitatih, na kmetijskih površinah in v urbanih območjih. Najlažje ga bomo opazili med aprilom in oktobrom, najbolj aktiven je podnevi, ob mraku preneha leteti,« so še zapisali na spletni strani ZRSVN.
Če ga opazite, takoj javite pristojnim
Zaradi potencialne škode, ki jo azijski sršen lahko povzroči našim ekosistemom in kmetijstvu, je izjemno pomembno, da se ob morebitnem opažanju ukrepa hitro in učinkovito. Zato ZRSVN poziva vse državljane, da se pridružijo spremljanju prisotnosti azijskega sršena.
Če opazite gnezdo ali osebke z značilnimi lastnostmi, ZRSVN o tem nemudoma obvestite preko spletne ali mobilne aplikacije Invazivke.si ali elektronskega naslova invazivke@zrsvn.si.
Domorodni evropski sršen je naš zaveznik v boju proti invazivkam
Hkrati nas zavod opozarja, da je evropski sršen pomemben del naše narave – uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu. »Pomemben je tudi z vidika odpornosti ekosistemov proti azijskemu sršenu, saj mu predstavlja edinega naravnega tekmeca. Ob šibkih populacijah evropskega sršena se bodo lahko tujerodne vrste sršenov pri nas še lažje širile.«
Vir: ZRSVN
Preberite tudi: Prva pomoč pri piku čebele, ose ali sršena – in kako ukrepati ob alergijski reakciji?
