Montrealski protokol je upravičeno razglašen za zgodbo o uspehu. Svet je združil pri postopnem opuščanju ozonu škodljivih snovi, s čimer se je ozonski plašč začel obnavljati.
Postopno opuščanje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, se je izkazalo za močno orodje za podnebne ukrepe, ki je pomagalo upočasniti globalno segrevanje, tako da je na primer prvo arktično poletje brez ledu prestavilo za do 15 let.
Zmanjšanje proizvodnje in porabe HFC
Države se zavezujejo, da bodo postopno zmanjšale proizvodnjo in porabo fluoriranih ogljikovodikov (HFC). Če bo amandma v celoti ratificiran in izveden, bi se lahko do leta 2100 izognili segrevanju za do 0,5 °C.
Hladilna oprema danes predstavlja 20 odstotkov celotne porabe električne energije in pričakuje se, da se bo do leta 2050 več kot podvojila. Izvedba amandmaja iz Kigalija skupaj s prehodom na energetsko učinkovito hladilno opremo bi lahko potencialno podvojila uspeh.
Skoraj 80 odstotkov pogodbenic je ratificiralo amandma iz Kigalija, vključno z ZDA, Kitajsko in Indijo – vse glavne proizvajalke ali porabnice HFC. Razvite države so začele postopno opuščati HFC leta 2019, številne države v razvoju pa so začele letos.
Zato ob tem svetovnem dnevu ozona ne slavimo le dosedanjih dosežkov, ampak gledamo tudi v prihodnost za še hitrejše ukrepanje v okviru Montrealskega protokola.
Vir: Program ZN za okolje
