Po znanstvenih napovedih, objavljenih v reviji Nature, naj bi se gladina Kaspijskega jezera do konca tega stoletja znižala za 9 do 18 metrov, njegova površina pa zmanjšala od 23 do 34 odstotkov.
Kaspijsko jezero, ki ga zaradi velikosti in pomembnosti že od antične zgodovine imenujejo tudi morje, je največje jezero oz. celinsko vodno telo na svetu. Njegovo obalo, ki meri 6.819 kilometrov, si delijo Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija in Turkmenistan. Jezero ima ključno vlogo v gospodarstvu teh držav za ribištvo, kmetijstvo, turizem in prometne povezave.
Od leta 2005 se gladina Kaspijskega jezera znižuje za približno 20 centimetrov na leto
Kazahstanski inštitut za hidrobiologijo in ekologijo ocenjuje, da se je gladina Kaspijskega jezera od konca 20. stoletja spustila na raven 29 metrov pod gladino Baltskega morja. Slednji je zaradi sorazmerne stabilnosti ravni gladine referenčna točka za merjenje gladine vodnih teles okoli porečja Volge. Prvi znaki krčenja Kaspijskega morja so se pokazali po letu 2000, v zadnjih letih pa se je zniževanje gladine pospešilo. Inštitut ocenjuje, da se gladina znižuje za 23 centimetrov na leto.
Vzroki za nižanje gladine jezera
Iranska vesoljska agencija je sporočila, da se je gladina Kaspijskega morja znižala na najnižjo raven v zadnjih 100 letih. Glavna vzroka sta povečano izhlapevanje, povezano s podnebnimi spremembami, in zmanjšani pritoki v jezero. Direktor kazahstanske okoljske neprofitne organizacije Eco Mangystau Kiril Osin je dejal: »Dnevi so vse bolj vroči, količina padavin pa se zmanjšuje, tako da ne nadomestijo izhlapele vode.« Dodal je še, da se v Kaspijsko jezero izliva več kot 140 rek. »Raven glavnih arterij jezera – rek Volge in Urala – upada kot še nikoli doslej. Ural je praktično presahnil, znižuje se tudi gladina Volge.«
Posledice že občutijo ljudje in živali
V nekaterih naseljih in mestih ob obali Kaspijskega jezera ljudje že čutijo posledice. V Turkmenistanu so na primer trajekti, ki so prevažali lokalne prebivalce in turiste, med nekaterimi mesti prenehali voziti, ker je gladina jezera vse nižja. Le ta preprečuje večjim plovilo vplutje v Aktau, edino kazahstansko pristanišče, hkrati pa moti tudi obrat za razsoljevanje vode Aqtau, ki oskrbuje prebivalce mesta s pitno vodo.
Upadanje jezerske gladine vpliva tudi na naravni habitat živali in rastlin. Populacija kaspijskih tjulnjev naj bi se od začetka stoletja do letos z 1 milijona zmanjšala na 110.000 osebkov.
Vlade držav ob obali Kaspijskega jezera zato, razumljivo vse bolj skrbi, a dosedanje besede o ukrepanju bodo morala zamenjati konkretna dejanja.
Vir: VOA, Iran News
