V času gnezdenja se togotnik hrani skoraj izključno s kopenskimi in vodnimi žuželkami, sicer pa tudi z raki, pajki, mehkužci, deževniki, žabami, drobnimi ribami ter semeni žit, trav, šašev in vodnih rastlin.
Togotnik (Philomachus pugnax) je srednje velika selivka z razmeroma velikim trupom in majhno glavo na dolgem vratu ter rahlo navzdol ukrivljenim srednje dolgim kljunom. Samci so opazno večji od samic, pozimi so vsi podobno obarvani – trebušna stran je svetlejša, sive do bele barve, zgoraj so temnejši, rjavo sivi, baza kljuna je belo obrobljena.
Poleti pa je skoraj vsak togotnik drugačen …
Še posebej samci, ki se spomladi povsem spremenijo. Odenejo se v prečno progasto črno, rjasto rjavo, oranžno rjavo ali belo svatbeno perje, ki se na vratu tvori velikanski ovratnik. Peresa na glavi tvorijo ’ušesa’, bradavice na obrazu se povečajo in perje z lic odpade.
Seli se s severa na jug
Togotnik od maja do avgusta gnezdi na severu Evrope, predvsem na barjih v tajgi, na močvirjih in ob jezercih v tundri ter na mokrotnih travnikih ob obali jezer in morja. Gnezdo zgradi na dvignjenih predelih v gostem šašju. Za gnezdo skrbi le samica, saj se samci ta čas zbirajo na rastiščih. Po končanem gnezdenju se togotniki zberejo v velike jate, ki lahko štejejo tudi več tisoč osebkov in skupaj odletijo na prezimovališča v Sredozemlje, Afriko in na Bližnji vzhod.
Ogroža ga vpliv človeka na naravo
Ptico predvsem ogrožajo razlitja nafte, izsuševanje močvirij in poplavnih ravnic, izkopavanje šote in opuščanje rabe tal, ki vodi v zaraščanje primernih življenjskih prostorov.
Spoznajte še polarnega slapnika: Polarni slapnik je v Sloveniji redek zimski gost
