Mira (Commiphora myrrha) velja za eno najstarejših zdravilnih rastlin. Rastlina z majhnimi ovalnimi listi razvije rumeno-rdeča socvetja in do centimeter velike rjave plodove.
V zdravilne namene se uporablja predvsem smola, ki je bila tudi sestavina parfumov in sredstev za balzamiranje, v krščanstvu pa se je uveljavila kot dodatek kadilu pri verskih obredih.
Mira se uporablja še danes
Smola se ponaša s protibakterijskim, protiglivičnim, protibolečinskim in anestetičnim delovanjem. Zato jo v ljudskem zdravilstvu uporabljajo predvsem za zdravljenje razjed in vnetij v ustih in žrelu. Pripravki (običajno v obliki kapljic) iz mire lajšajo težave pri zobobolu ter oteklih dlesnih. Uporabljamo jih lahko le kak teden ali dva, saj zaradi dolgotrajnejše uporabe lahko pride do poškodb sluznice. Uporabna je tudi za nego manjših zunanjih ran. V času nosečnosti uporaba mire ni priporočljiva, ker lahko povzroči splav.
Miro uporabljajo v aromaterapiji, saj deluje sproščujoče, v ajurvedski medicini pa ji pripisujejo pomlajevalne lastnosti. V farmaciji mirino smolo dodajajo ustnim vodicam in zobnim pastam, ter izdelkom za odišavljanje prostorov.
Preberite tudi: Mastika, okusna, aromatična in zdravilna mediteranska smola
