Pri EKOCI – Eko civilna iniciativa Slovenije, pravijo, da je želja velike večine ozaveščenih ljudi v Sloveniji, da bi bila v trgovinah vsa hrana, ki jo kupimo, označena, na kakšen način je bila pridelana.
»Zbrani so že številni podpisi ljudi, ki želijo, da se hrana, pridelana v vodi in na umeten način v laboratorijih, jasno označi in se prodaja izključno v ločenih trgovinah ali na ločenih oddelkih v obstoječih trgovinah,« so jasni pri EKOCI. Po njihovem mnenju bodo kupci le tako lahko vedeli, kaj kupujejo.
Pridelava hrane v laboratoriju naj se opredeli kot gospodarska dejavnost
Za kmetijstvo je pomembno, da se opredeli izključno tisto hrano, ki zraste v zemlji ter na vsakem izdelku označi način pridelave – konvencionalno, integrirano, ali sonaravno (ekološko, biodinamično, permakulturno).
»Dejavnost, ki pa se ukvarja s pridelavo hrane v vodi, hidroponika, akvaponika, airponika, in umetno proizvodnjo izdelkov v laboratorijih ali z bioinižinerskimi tehnikami, ter hrano, ki vsebuje mokarje, čričke in ostale žuželke ter gensko spremenjeno hrano, pa naj se opredeli kot gospodarska dejavnost proizvodnje in ne kmetijstva,« povedo pri Eko civilni iniciativi Slovenije.
Peberite tudi: meso iz laboratorija
Denar za zeleni prehod kmetijstva gre za razvoj industrijsko pridelano hrano
Opazili so tudi trend in lobiranje korporacij, da bi denar, ki je namenjen zelenemu prehodu kmetijstva, dejansko dobili za razvoj industrijske pridelave v zaprtih sistemih, ki ni več kmetijstvo in bo le izpraznilo državne blagajne, ter kmete, ki vztrajajo pri naravni pridelavi dodatno oslabili in prikrajšali za možnost preživetja. »Zaradi tega je treba s sredstvi za spodbude kmetijstvu skrbno nameniti le za hrano, ki je pridelana v zmelji in je odvisna od naravnih pogojev ter pridnih rok kmetov,« zaključijo v Ekoci.
