Po sicer slabšem letu 2022 je bila gospodarska rast lani znatno višja od evropske, saj je BDP na prebivalca dosegel 91 % povprečja EU.
Kljub temu pa se je upočasnilo zmanjševanje zaostanka za gospodarsko razvitostjo. Ta je namreč v obdobju 2016–2019 upadel za 6 odstotnih točk, med 2020 in 2023 pa le za dve.
Spodbuditi je treba gospodarske investicije
Četudi se v Sloveniji nekateri dejavniki gospodarske rasti v zadnjih letih izboljšujejo, na UMAR-ju opažajo, da ta ostaja šibka. Tako ocenjujejo, da bi bilo za znatnejši dvig produktivnosti treba še pospešiti vlaganja v pametno in zeleno preobrazbo. Poleg tega bi bilo treba izboljšati tudi podporno okolje za podjetja in poglobiti inovacijsko aktivnost z močnejšimi investicijami. Pri vsem tem pa ne gre zanemariti tudi razvoja kadrov, vključno z vrhunskimi strokovnjaki.
Zeleni prehod poteka prepočasi
Pomemben vidik gospodarstva v trenutnem času je prehod v nizkoogljično poslovanje. Slednje zaradi odsotnosti napredka v prometu in rabe obnovljivih virov poteka prepočasi, hkrati pa razmeroma nizka ostaja tudi raba predelanih snovi, ki služi kor merilo krožnosti gospodarstva. Med priporočila za spopadanje s tem izzivom UMAR navaja pospešitev uvajanja obnovljivih virov in nizkoogljičnih rešitev, pri čemer je treba učinkoviteje iskati kompromise pri njihovem umeščanju v prostor. Poleg tega bi morali razvijati tudi poslovne in potrošniške modele ter nove izdelke na način, da se zmanjšuje poraba virov in krepi krožno gospodarstvo.
Potrebne so korenite sistemske spremembe
Socialne storitve so pri nas v splošnem na zglednem nivoju, kljub temu pa se marsikod kažejo občutne možnosti za izboljšave.
Na slovensko zdravstvo je v zadnjem času gotovo najmočneje vplivala epidemija, ki je močno zamajala tudi širše družbeno življenje. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je zdravstveno stanje prebivalstva v zadnjih dveh letih že skorajda doseglo raven, ki jo je imelo pred epidemijo. Kljub temu pa to področje še vedno pesti vrsta izzivov, pri čemer sta dostopnost javnega zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe med ključnimi.
V zdravstvu je nujna celovita prenova
Na UMAR-ju menijo, da bi bilo treba za spopadanje z izzivi v zdravstvu uvesti ukrepe za administrativno razbremenitev zdravstvenih timov na primarni ravni ter povečati digitalizacijo in učinkovitost upravljanja zdravstva. Nujna je tudi nova določitev razmerja med viri financiranja v zdravstvu, vključno z javno financiranimi pravicami in modeli financiranja v posameznih zdravstvenih dejavnostih. Poleg tega pa bi morali biti nekateri ukrepi usmerjeni tudi v uporabnike, v smislu osveščanja o skrbi za fizično in duševno zdravje.
Zakonodaja je preveč zapletena?
V zadnjih letih pa sta se v Sloveniji povečali tudi stopnja tveganja socialne izključenosti in dohodkovna neenakost. Sicer še vedno ostajata med najnižjimi v Evropski uniji, a je kljub temu za posamezne družbene skupine stopnja tveganja revščine že nekaj let slabša od povprečja EU. Med vzroke za to bi lahko uvrstili zapleteno socialno zakonodajo in več let trajajoče anomalije informacijskega sistema centrov za socialno delo. Na UMAR-ju poudarjajo, da bi bila smiselna tudi uvedba sistematičnih in ciljnih ukrepov za odpravljanje revščine pri najranljivejših skupinah, rešitve pa so potrebne tudi na področju stanovanjske problematike.
