Podjetja se še vedno spopadajo tudi s kadrovsko krizo, torej s pomanjkanjem ustreznega kadra in z vsemi posledicami, ki jih prinese. »Bazen delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije se je izpraznil, tako da podjetja zdaj iščejo prihodnje zaposlene na azijskih trgih – na primer na Filipinih in v njihovi okolici, pa tudi v Indiji,« pravi sogovornik. Opozori, da Slovenija še ni pripravila ustrezne zakonodaje, ki bi omogočala zaposlovanje ljudi iz teh držav, kar lahko precej oteži procese zaposlovanja in ovira delo podjetij. Kljub temu pa meni, da ima gradbena panoga velik potencial in da bi lahko s pravim pristopom zanje navdušili tudi domače mlade, perspektivne kadre.
Države že pripravljajo pakete spodbud
»Jasno je, da se gospodarstvo v Evropi, na primer v Avstriji in Nemčiji, ohlaja, vendar države že pripravljajo pakete spodbud za izvajanje javnih naložb na področju prometa, energetike, socialne infrastrukture … V Sloveniji tega ni, niti ni videti nekih učinkovitih ukrepov v bližnji prihodnosti, ki bi gradbenikom omogočili dovolj dela,« pravi Ficko in doda, da bodo zato poslovni rezultati v letu 2024 zagotovo slabši kot letos in lani. Tako se je že lani pokazal upad določenih struktur na nekaterih področjih, predvsem na cestni gradnji. Direkcija za infrastrukturo je objavila veliko manj investicijskih razpisov, manj je tudi izdanih gradbenih dovoljenj na visokih gradnjah.
Ficko poudari, da naša država še vedo nima razvojnega programa, čeprav stroka že več kot desetletje opozarja, da ga nujno potrebuje. »Ne gre za to, da ga odgovorni niso sposobni narediti, ampak zanj preprosto ni volje,« je prepričan sogovornik.
Pomembne projekte naj izvajajo domača podjetja
Se bo pa slabše poslovanje gradbeništva odrazilo na celotnem gospodarstvu, saj je multiplikativni učinek te panoge izjemno velik. Poleg tega predstavlja sektor gradbeništva poleg prvega – predelovalne industrije – pomemben drugi steber slovenskega gospodarstva. »Vsaka pametna država ve, da mora imeti svoje gradbince zato, da zgradijo tisto, kar družba potrebuje – torej pretočne ceste, hitre železnice, učinkovite infrastrukturne sisteme za javni potniški promet in podobno. Kdo bo izvajal te projekte, če ne domača gradbena podjetja?« se sprašuje Ficko in doda, da temu v Sloveniji na žalost ne znamo prisluhniti, kar se po njegovem mnenju odraža tudi v sami družbi – na primer v vse večji gneči na cestah, pa tudi v vse večjem energetskem primanjkljaju, saj nimamo dovoljšnih energetskih zmogljivosti.
341 gradbenih dovoljenj
za stavbe je bilo izdanih v februarju 2024
327 gradbenih dovoljenj
za stavbe, v katerih so načrtovana stanovanja, je bilo izdanih v februarju 2024
Vir: SURS
Kaj prinaša obnova po poplavah?
Kaj pa poplave? V kakšni meri bo odpravljanje posledic poplav vplivalo na gradbeno panogo? »Vsi mislijo, da bodo zaradi poplav podjetja imela velike fizične in tudi finančne realizacije. A tu gre za klasična osnovna gradbena dela, povezana predvsem z mehanizacijo in zemeljskimi deli,« opozarja Ficko. »Popravljali in gradili se bodo sicer tudi nekateri premostitveni objekti, ampak če želimo, da ima gradbeništvo res pozitiven vpliv na gospodarsko rast, potrebujemo velike infrastrukturne projekte. Takšne, kot sta na primer tretja razvojna os in pa drugi tir, ki se zdaj gradi in daje Sloveniji največji multiplikativni učinek v zadnjih dveh, treh letih. Tega poplave niti približno ne bodo dale,« je prepričan direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala.
Tudi od obnove v poplavah poškodovanih in zrušenih objektov si po njegovem mnenju panoga ne more veliko obetati, saj ne bo imela multiplikativnega učinka – ne gre namreč za milijonske projekte, ampak je njihova vrednost nekaj sto tisoč evrov. »Več kot pol leta po poplavah smo od 285 zrušenih hiš obnovili eno. Pa še za to obnovo je doniralo zasebno podjetje,« pove Ficko. Doda, da so pri obnovi po poplavah ključna predvsem zemeljska dela, torej dela s stroji, njihova cena pa ni tako visoka, da bi lahko imela večji učinek na gospodarstvo in na splošno gospodarsko rast.
Glavnino predstavlja javna infrastruktura
Že leta 2017 je Gospodarska zbornica Slovenije izrazila željo, da bi država postavila stabilno investicijsko pravilo, ki bi dejansko v državi zagotavljalo kontinuirano izvajanje predvsem javne infrastrukture. Ta namreč, kot pove Ficko, v deležu obsega gradenj v državi nosi kar 70 do 75 odstotkov, le četrtina projektov nastane pod okriljem zasebnega sektorja. »Tega pravila ne potrebujemo zato, da bi gradbinci imeli delo, ampak zato, ker te objekte potrebujemo državljani,« pravi Ficko.
»Vsaka pametna država ve, da mora imeti svoje gradbince zato, da zgradijo tisto, kar družba potrebuje – torej pretočne ceste, hitre železnice, učinkovite infrastrukturne sisteme za javni potniški promet in podobno. Kdo bo izvajal te projekte, če ne domača gradbena podjetja?«
Razočarani nad komentarjem predsednika vlade
Razočaran je nad komentarjem predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob svečanem preboju druge cevi karavanškega predora, ko je dejal, da je bila odločitev za turškega izvajalca Cengis pravilna. »Noben resnično državotvorno orientiran politik si ne bi smel privoščiti takšne izjave. Predor Karavanke bi morala graditi slovenska podjetja – zato, ker ga znajo zgraditi, ker bi s tem dobila reference in zato, ker vsaka pametna država ščiti in varuje svojo gradbeno operativo,« je odločen Ficko.
Države ščitijo svoja gradbena podjetja
Kot gradbinci radi poudarijo, imajo s pridobivanjem posla v tujini vedno veliko dela. Vsepovsod po Evropi velja namreč nenapisano pravilo, da imajo pri večjih in velikih nacionalnih gradbenih projektih prednost domači izvajalci, ponekod pa je njihova izbira celo sama po sebi umevna. »Države ščitijo svoja podjetja, naši politiki pa s takšnimi izjavami na eni strani dajejo v nič domače gradbeno gospodarstvo, česar si to res ne zasluži, po drugi strani pa jemlje pogum še tistim nekaj mladim, ki bi se odločili za poklic gradbenika oziroma za katerokoli smer od obrtnika naprej,« je kritičen sogovornik.
Vrednost gradbenih del nižja na mesečni in letni ravni
Vrednost v januarju 2024 opravljenih gradbenih del je bila za 5,1 odstotka nižja od vrednosti del, opravljenih v mesecu prej, in za 6,9 odstotka nižja od vrednosti del, opravljenih januarja lani, pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS).
Januarja sta se znižali le vrednost specializiranih gradbenih del (za 6,4 odstotka) in vrednost del pri gradnji inženirskih objektov (za 3,9 odstotka), medtem ko je bila vrednost pri gradnji stavb višja za 5,6 odstotka.
Je pa bila vrednost v januarju 2024 opravljenih gradbenih del nižja od vrednosti del, opravljenih leto prej, in sicer za 6,9 odstotka. Kot pravijo na SURS, sta se na letni ravni znižali le vrednosti teh del pri stavbah (za 8,6 odstotka) in pri gradbenih inženirskih objektih (za 4,9 odstotka), medtem ko je bila vrednost specializiranih gradbenih delih višja za 3,6 odstotka.
Vir: SURS
Želijo si stabilnega cenovnega okolja
Slovenska gradbena podjetja poleg pomanjkanja kadrov letos skrbijo tudi cene energentov. Trend njihove rasti se je sicer malo umiril in so cene trenutno stabilne, a to se lahko hitro spremeni. »Bojimo se geopolitičnih vplivov in različnih šokov, tudi bližnjevzhodna kriza ni kar tako,« prizna Ficko. Želimo si stabilnega cenovnega okolja, da bi končno zaživeli večji državni infrastrukturni projekti – predvsem tretja razvojna os, potrebovali pa bi še drugo infrastrukturo. Želimo si, da bi država zagotovila kontinuirano naložbeno okolje, zlasti na tistih projektih, za katera morajo podjetja dolgoročno načrtovati opremo, resurse in vse drugo.
Obnova Ukrajine kot priložnost za posle?
Bi lahko bila obnova Ukrajine dobra priložnost za slovenska gradbena podjetja? »Do te obnove je še daleč,« odgovarja Ficko in doda, da se je udeležil več evropskih sestankov na to temo. »Vsi še bolj ali manj tipajo, poleg tega je Ukrajina jasno povedala, da bodo glavni delež te obnove nosila gradbena podjetja tiste države, ki ji bo zagotovila največji delež nepovratnih sredstev. Država sama namreč ni sposobna zagotoviti dovolj finančnih sredstev za povojno obnovo. Poleg tega je težko napovedati konec vojne in s tem zagotovitev osnovnih pogojev za obnovo,« še opozori Ficko.
