Za spodbujanje trajnostne mobilnosti na lokalni ravni je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za marec oziroma april 2024 najavilo objavo javnega razpisa za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2024-2028 v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2011–2027.
Kohezijska nepovratna sredstva bodo dodeljena občinam za sofinanciranje stroškov izvedbe infrastrukturnih oziroma organizacijskih ukrepov trajnostne mobilnosti, načrtovanih v občinskih celostnih prometnih strategijah. Upravičeni stroški, ki bodo sofinancirani, obsegajo stroške gradnje, opreme, naložbe v neopredmetena sredstva, stroške informiranja in komuniciranja, ki lahko obsegajo le do največ deset odstotkov vseh priznanih stroškov projekta, stroške storitev zunanjih izvajalcev za gradbeni nadzor, inženiring, projektno in naložbeno dokumentacijo in davek na dodano vrednost.
Od skupno 48,2 milijona evrov bo 85 odstotkov evropskih sredstev, preostanek pa sredstva iz državnega proračuna. Sredstva bodo upravičenci morali porabiti do leta 2028, stopnja financiranja pa bo znašala 80 odstotkov skupnih priznanih upravičenih stroškov. Posamezni prijavitelj oziroma občina bo na vlogo prejela najmanj 125.000 evrov do največ 2,5 milijona evrov skupnih priznanih upravičenih stroškov.
Kako so se med leti 2017 in 2021 spremenile dnevne mobilnostne navade Slovencev?
Povprečna razdalja poti, ki sta jo opravila pešec ali tekač, se je povečala na več kot 2 km. Upoštevana sta tudi prostočasna hoja in tek.
Število potniških kilometrov, opravljenih s hojo ali tekom, se je zmanjšalo za 11 odstotkov.
Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj tri minute.
Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom se je povečala za 1,6 km, na skoraj šest kilometrov.
Število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, se je povečalo za 40 odstotkov, na delovni dan celo za 45 odstotkov.
Povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika.
Med uporabniki sopotništva se je pogostost uporabe tega zmanjšala za 16 odstotkov.
Med prebivalci, ki na poti v šolo niso uporabili javnega prevoza, jih je 38 odstotkov kot razlog za svojo odločitev navedlo, da bi za takšno pot porabili preveč časa.
Med prebivalci, ki za pot na delo niso uporabili javnega prevoza, jih je 36 odstotkov kot razlog za svojo odločitev navedlo, da javni prevoz v času njihovega odhoda oziroma vrnitve ni bil na voljo.
Vir: SURS
Za kolesarske povezave letos 38,5 milijona evrov
Sicer pa je v proračunu RS v okviru načrtov razvojnih programov za leto 2024 za trajnostno mobilnost predvidenih 249,8 milijona evrov, glavnina 213,6 milijona evrov za integriran sistem javnega potniškega prometa.
V okviru predvidenih sredstev za cestni promet in infrastrukturo pa je za gradnjo in vzdrževanje kolesarskih povezav v letu 2024 predvidenih 38,5 milijona evrov. Med večjimi projekti so ureditev državne kolesarske povezave v Savinjski regiji, daljinska kolesarska pot Sava–Krka BIKE, kolesarska povezava Naklo–Bohinj iz Dogovora za razvoj regij (DRR), kolesarsko omrežje Koroške regije, Murska kolesarska pot, kolesarsko omrežje Severne Primorske (DRR), Dravska kolesarska pot: Dravograd–Mura, Slovensko-goriške kolesarske poti, kolesarski poti Vransko–Rogatec in Velenje–Šešče (DRR), Barjansko kolesarsko omrežje (DRR) in državna kolesarska povezava – osrednja Gorenjska.
Kaj prinaša izbira trajnostnega prometa?
Planinska zveza Slovenije je z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU pripravila 40 izletov, dosegljivih z javnim prevozom. Do izhodišč in z lokacije zaključka dostopamo oz. odidemo z javnim prevozom, ki je na voljo vse dni v tednu.
Statistike kažejo, da ena minuta hoje pomeni tri minute več življenja in manj toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja.
Medtem ko se peljemo do službe, naše telo koristi številne pozitivne učinke kolesarjenja, ki izboljša zdravje, poveča mišično moč, rabi kalorije in izboljšuje mentalno zdravje.
Dva kilometra hoje v službo prihrani 46 litrov goriva na leto.
Premagovanje dnevne razdalje v službo ter po opravkih je s sodelavci in prijatelji lahko veliko bolj zabavno. Z zmanjšanjem količine vozil na cesti zmanjšamo tudi količino izpustov, ki nastanejo v prometu, in hkrati prihranimo.
Ponujajo sproščujočo alternativo prometnim zamaškom.
Prebivalci ulic z malo prometa imajo 4-krat več prijateljev.
VIR: www.sptm.si
Svetovni dan trajnostnega prometa – 26. november
Generalna skupščina Združenih narodov je prepoznala pomembno vlogo varnih, dostopnih in trajnostnih prevoznih sistemov za vse pri podpori trajnostne gospodarske rasti, izboljšanju socialnega blagostanja ljudi in krepitev mednarodnega sodelovanja ter trgovine med državami in zato 26. november določila za Svetovni dan trajnostnega prevoza. Obeležili smo ga tudi v Sloveniji, sicer pa že leta k pomenu trajnostne mobilnosti poziva tudi pobuda Evropski teden mobilnosti (ETM), ki je septembra pri povezovanju, spodbujanju in izobraževanju slovenskih občin na poti v bolj trajnostno prihodnost pod okriljem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo združil že 99 občin, ki so avtomobilom rekle ne.
