Na Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) povedo, da je sicer težko kvalificirano presoditi, koliko učiteljev primanjkuje v tem trenutku. Novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ta je začela veljati julija 2023) je zaradi pomanjkanja zadostnega kadra za zaposlitev v izobraževanju omogočila, da so se v šolah zaposlovali tudi kandidati, ki niso izpolnjevali vseh pogojev za opravljanje dela. Tako so za določen čas zaposlovali kandidate, ki sicer izpolnjujejo pogoje glede ravni in smeri izobrazbe, a nimajo opravljenega strokovnega izpita, pa tudi takšne brez ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialno pedagoške izobrazbe in podobno. Le tako so lahko namreč šole nemoteno izvajale proces.
Tudi mag. Igorcho Angelov, ravnatelj ene od ljubljanskih šol, se srečuje s tovrstno problematiko. Če na šoli primanjkuje kadra, to pomeni, da imajo zaposleni učitelji povečan obseg dela, kar se odraža pri izvedbi kakovostnega pouka. Zaradi preobremenjenosti se jim namreč nanj pogosto ne uspe ustrezno pripraviti. Kot pravi Angelov, je trditev, da so priprave učiteljev iste vsa leta učenja, že davno ovržena, popoldansko klicanje staršev, pregledovanje nalog, ocenjevanj spisov, raznih individualiziranih programov, vzgojnih poročil, pa zahteva od učitelja pogosto veliko časa izven rednega delavnika.
Manjka učiteljev matematike, fizike, računalništva …
Na SVIZU se sprašujejo, koliko šol sploh ne sporoča prostih delovnih mest, ampak poiščejo zasilne rešitve, da pouk sploh lahko teče. Ali drugače – koliko delovnih mest zasedajo osebe, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za poučevanje?
Po grobih ocenah SVIZ-a naj bi v osnovnih in srednjih šolah primanjkovalo med 4.000 in 5.000 učiteljev. Največje pomanjkanje je pri učiteljih matematike, fizike, računalništva, strokovnih predmetov, razrednega pouka, vzgojiteljic in njihovih pomočnic v vrtcih.
Eden od očitnih simptomov primanjkljaja ustrezno usposobljenega pedagoškega osebja je ponavljanje razpisov, na katere se ne prijavi nihče. »Tega v preteklih letih v šolstvu praktično nismo poznali, zdaj pa je to postalo pravilo,« pojasni ravnatelj mag. Igorcho Angelov. Ravnateljem je pogosto še posebej težko, saj morajo na šoli zaposlovati delavce, ki ne samo, da nimajo ustrezne izobrazbe, ampak so pogosto še študenti in nimajo nikakršnih izkušenj pri delu z otroki. Posledično ne znajo in ne zmorejo vzpostaviti avtoritete, niso avtonomni in so nesamostojni, kar meče slabo luč na učiteljski poklic.
»Učencev ne moremo postaviti v čakalno vrsto, da bi počakali na primernega učitelja matematike,« pravi ravnatelj mag. Igorcho Angelov.
Imamo eno najstarejših izobraževalnih populacij
Na SVIZ-u ocenjujejo, da so razlogi za pomanjkanje delavcev kompleksni; od tega, da v očeh mladih učiteljska kariera ni posebej atraktivna, do pregovornega povečevanja zahtevnosti pri delu z aktualnimi generacijami otrok, učencev, dijakov in njihovih staršev, do ignoriranja pomena izobraževanja s strani politike, ki se ne zaveda posledic takega ravnanja. A ni dvoma, da mladi pri odločanju za poklic jasno vidijo, da vrednotenje pedagoškega dela v naši državi sistematično pada v primerjavi z vrednotenjem dela v zdravstvu, v državni upravi, policiji in vojski, pravijo v sindikatu.
Resna težava je tudi starostna struktura učiteljstva, saj imamo eno najstarejših izobraževalnih populacij v Evropi. To pomeni, da se bo kriza v izobraževanju s povečevanjem števila odhodov v pokoj in zmanjševanjem dotoka mladih v prihodnjih letih zgolj še zaostrovala. Že zdaj pa je Slovenija med petimi državami v Evropi, ki imajo najnižji delež učiteljev, mlajših od 30 let. V sindikatu SVIZ opozarjajo, da nas čaka katastrofa, če krize ne bomo začeli reševati zdaj. »Dejstvo je, da matematiki, fiziki, računalnikarji, učitelji strokovnih predmetov odhajajo v gospodarstvo, kjer so plače bistveno višje, pomočnice vzgojiteljic odhajajo v trgovine, nekateri odpirajo s. p.-je ali si takoj po končani fakulteti najdejo delo drugje,« povedo.
Starostna struktura učiteljskega kadra
OSNOVNA ŠOLA
SREDNJA ŠOLA
Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
Razlogi za kadrovsko krizo so kompleksni
Za Slovenijo je kakovostno javno izobraževanje ena od redkih uresničljivih primerjalnih prednosti, ki bi jih lahko imeli pred drugimi državami, pojasnjuje SVIZ. Imamo dobro izobraženo in usposobljeno pedagoško osebje, dobre prostorske pogoje in opremljenost šol, delujoč sistem, ki ne pozna velikih škandalov in pretresov, a brez družbenega soglasja, da je izobraževanje za prihodnost Slovenije ključno, se ne moremo premakniti nikamor, pravijo.
Razlogi za kadrovsko krizo v izobraževanju, ki ni omejena le na pedagoško osebje, so sicer kompleksni. Krizo poglablja več negativnih dejavnikov hkrati, ki drug drugega krepijo. Spremenjeni pogledi na zaposlitev mlade, še bolj kot v preteklosti, odvračajo od učiteljske kariere, ki ni posebej atraktivna, saj ne omogoča skokovitih napredovanj in praviloma ne obeta vznemirljivih priložnosti in velikih sprememb in v načinu dela. Mlade od odločanja za pedagoške poklice odvračajo tudi medijska opozorila ter pritožbe aktualnih učiteljev, da se zahtevnost dela zaradi sprememb v družbi z aktualnimi generacijami otrok, učencev, dijakov in njihovih staršev stopnjuje, da se od učiteljev pričakuje, da bodo od družin prevzeli del odgovornosti za vzgojo, hkrati pa jim družba z marginaliziranjem pomena dela, ki ga opravljajo, odvzema potrebno avtoriteto v procesih izobraževanja, povedo v sindikatu.
Strah, da bo v prihodnosti še slabše
Mag. Angelov meni, da prihodnost glede zaposlovanja ni rožnata, saj vedno več učiteljev zapušča vzgojno-izobraževalni poklic. Želi si, da bi fakultete, ki prihodnje učitelje pripravljajo na njihovo vlogo v šoli, tako na formalen kot neformalen način poskusili z ravnatelji čim več sodelovati, da bi pridobile čim več realnih informacij. Učitelje naj že zgodaj preko prakse vključijo v učiteljsko prakso, da bi se lahko učili od bolj izkušenih kolegov.
V sindikatu SVIZ menijo, da se bo kriza v izobraževanju razrešila le s spremembo odnosa države, izvršilne in zakonodajne oblasti, posledično pa celotne družbe, do pomena izobraževanja. Zaustaviti je treba marginalizacijo in jo preobrniti v strateško odločitev, da v Sloveniji izobraževanje postane temelj prihodnje stabilnosti, pravičnosti, okoljske ozaveščenosti, izenačevanja možnosti za kakovostno življenje prebivalstva in ne nazadnje za uspešno gospodarstvo, sposobno oblikovati delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Kadrovske štipendije za pedagoške poklice bi lahko omilile pomanjkanje, tudi vrnitev pripravništva bi bila dobrodošla.
Primanjkuje relevantnih podatkov
Ena od zelo resnih težav, ki jo imamo ob že tako kritičnem pomanjkanju učiteljev, je, da sploh nimamo ustreznih podatkov o tem in analiz, ki bi celostno in poglobljeno odražale realno stanje stvari, ga naslavljale in vsebovale strategijo, načrt za soočanje, so ostri v sindikatu.
»Ravnatelji delajo male čudeže v želji, da bi pouk tekel normalno, vsak dan, pri vsakem predmetu,« pravi mag. Angelov. Učencev žal ne moremo postaviti v čakalno vrsto, v kateri bi počakali na ustrezne učitelje. In ta odgovornost, da pouk teče – s študenti, z učitelji, ki niso usposobljeni za predmete, ki jih nadomeščajo – hkrati tudi prikriva globino krize, še opozori.
