Noni izvira iz Južne Azije, od koder se je razširil na Tihomorske otoke. Med potovanji s preprostimi kanuji po oceanskih prostranstvih so morali otočani vzeti s seboj le najnujnejše. In med skopo odmerjeno hrano je bila tudi rastlina noni, ki so jo zasadili povsod, kamor so prišli. Tako noni danes uspeva na večini tihomorskih otokov, marsikje tudi v divjini.
Domačini rastlino cenijo kot zdravilo za številne bolezni. Noni je manjše drevo iz družine broščevk. za zdravilne namene pa so uporabni prav vsi deli rastline. Ponekod je tudi del vsakdanje prehrane, čeprav sadež nima prijetnega vonja niti okusa. Oboje velja tudi za sok. Sadeži so ovalne oblike, veliki do 15 centimetrov. Preden dozorijo so zelene barve potem pa postanejo prosojno rumenkastobele barve. Nezrele sadeže kuhajo, sveže uživajo s soljo, semena pa pražijo.
Široka uporaba noni soka pa tudi drugih delov rastline
Sadeži vsebuje veliko antioksidantov, bogati so z vitamini, minerali in mikroelementi. Številne raziskave so dokazale mnoga pozitivna delovanja noni soka na organizem. Pomembno pa je redno in dolgotrajno uživanje, saj je potreben čas za zdravilno učinkovanje.
Iz lubja, korenin in listja pripravljajo tonike in obkladke, ki koristijo koži, očem, grlu, lajšajo trebušne bolečine, slabost in prehladna obolenja. Listi položeni na prsi lajšajo izkašljevanje, na Filipinih pripravljajo sok iz listov, ki pomaga lajšati težave zaradi atritisa, zmečkane sadeže polagajo na poškodovane kosti.
