Rezultati kažejo, da je zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji nadpovprečno, skrbi povzročata inflacija in priseljevanje, povzema predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.
Velika večina, 93 % Slovencev je zadovoljnih s svojim življenjem, kar Slovence uvršča med bolj zadovoljne državljane EU, kjer je z življenjem v povprečju zadovoljnih 84 % Evropejcev. Prav tako več kot polovica Slovencev ocenjuje trenutno situacijo v Sloveniji kot dobro, kar je bolje kot situacijo v svoji državi vidijo Evropejci.
Bolj kritični so vprašani pri oceni stanja gospodarstva v državi, kjer ga več kot polovica Slovencev ocenjuje kritično (48 % dobro, 51 % slabo), a še zmeraj manj, kot so do kondicije nacionalnega gospodarstva kritični Evropejci.
Največji izziv je inflacija, smer razvoja povzroča nezadovoljstvo
Kot največji izziv pred Slovenijo v tem času Slovenci navajajo rast cen / inflacijo oz. naraščanje življenjskih stroškov, ki ga izpostavlja več kot tretjina vprašanih Slovencev, enako za svojo državo menijo tudi Evropejci. Na drugo mesto pred izzivi vprašani postavljajo priseljevanje, ostale tematike pa izgubljajo ostrino.
Le slaba četrtina Slovencev (24 %) je v tem trenutku zadovoljna s smerjo razvoja stvari v Sloveniji, večina (63 %) meni, da stvari v Sloveniji gredo v napačno smer.
Nekaj več pesimizma prevladuje pri pričakovanjih glede splošne situacije v državi v naslednjih 12 mesecih. Pričakovanja Slovencev glede splošne situacije v državi so razpeta med mnenjem, da se splošna situacija v državi ne bo spremenila (-1 o.t.) ter mnenjem, da se bo poslabšala (+6 o.t.) – vsako zagovarja 44 % vprašanih Slovencev; le 11 % pričakuje izboljšanje situacije v Sloveniji na splošno.
Med sedemindvajseterico so Slovenci med najbolj pesimističnimi, manj optimizma glede stanja v državi v naslednjem letu izražajo le še vprašani na Češkem, kjer je delež pesimistov še rahlo višji (11% pričakuje spremembe na boljše, 49 % na slabše).
Med politikami, ki uživajo najvišjo podporo v Sloveniji, sta skupna gospodarske in monetarna unija z evrom in prost pretok državljanov za življenje, delo, študij in poslovanje v EU – oba predloga presegata 90- oz. 80-odstotni konsenz.
Priseljevanje in vojna
Predlogi različnih skupnih politik dosegajo vsaj 50-odstotno podporo med Slovenci, opazno manj Slovencev kakor v povprečju vprašanih v EU27 podpira predlog skupne evropske politike o priseljevanju.
V očeh Slovencev (enako kot tudi Evropejcev) največji izziv za EU trenutno predstavlja rusko-ukrajinska vojna (za 36 % vprašanih), na drugem mestu sledi priseljevanje (33 %), na tretjem pa mednarodne razmere.
Slovenci so v nekoliko manjši meri kakor drugi državljani Unije zadovoljni z odzivom oblasti na rusko invazijo na Ukrajino, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
V Sloveniji so vprašani glede odziva veliko bolj naklonjeni humanitarnim ukrepom kot pomoči za nadaljevanje konflikta. Zagotavljanje humanitarne pomoči Ukrajini podpira kar 91 % Slovencev in 89 % Evropejcev; 82 % bi podprlo sprejem ljudi, ki bežijo pred konfliktom, v EU.
V najmanjši meri (manj kot polovica vprašanih) so Slovenci naklonjeni financiranju dobave in dostave vojaške opreme v Ukrajino.
V Sloveniji je bilo, kot še sporoča predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, opravljenih 1.017 anket po metodi osebnega anketiranja v gospodinjstvu s pomočjo računalnika (CAPI), raziskavo je izvajala agencija Mediana.
Standardni Eurobarometer 100 (jesen 2023 / 2024)
(Visited 111 times, 1 visits today)
