V Avstriji je približno 700 vrst divjih čebel, kar je še posebej veliko v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi državami.
Za primerjavo: v Sloveniji so raziskovalci v zadnji raziskavi na petih območjih v državi našli 239 vrst divjih čebel.
Medonosna čebela velja za polilektično vrsto glede hranilnih rastlin, veliko vrst divjih čebel pa je oligolektičnih – to pomeni, da se pri nabiranju cvetnega prahu zanašajo na nekaj sorodnih rastlinskih vrst, kjer se hranijo in so omejene nanje.
V zadnjih desetletjih so raziskovalci že raziskovali tekmovanja za skupne vire hrane med medonosnimi in divjimi čebelami. Ker imajo medonosne čebele konkurenčne prednosti pred divjimi čebelami (npr. z iskanjem ugodnih prehranjevalnih mest s čebelami izvidnicami, dolgimi pašnimi preletnimi razdaljami, pa tudi s čebelarsko higienskimi ukrepi in dodajanjem hrane), so negativni učinki nenaravno visoke gostote medonosnih čebel na nekaterih območjih že realnost.
Kraja med čebelami je redek pojav
Kot so raziskovalci še zapisali v članku ‘Honigbienen stehlen Wildbienen ihren gesammelten Pollen’, je kraja cvetnega prahu redek pojav. Več takšnih opažanj so zabeležili na območju Traiskirchena v Spodnji Avstriji v letih 2020 in 2022 na cvetovih volnatoglavega osata (Cirsium eriophorum). Žrtve tatvine so bile divje čebele vrst: Lithurgus chrysurus, Halictus scabiosae in Megachile sp.