Svetovna gospodarska rast se je po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) s tretjim četrtletjem pričela umirjati, v evrskem območju pa se je gospodarska aktivnost po nekaterih kazalnikih začela krčiti.
Tako njihove napovedi vsaj za letos še ostajajo nizke, še posebej na področju predelovalnih dejavnosti in storitev. Gospodarska rast naj bi se ponovno okrepila šele v začetku naslednjega leta, na razmere pa bi seveda lahko vplival tudi konflikt na Bližnjem vzhodu, predvsem kar se tiče cen nafte.
Dejavnost upadla, a z njo tudi brezposelnost
Četudi sta se v avgustu nekoliko povečala tako uvoz kot izvoz blaga, se je proizvodnja v predelovalni dejavnosti zmanjšala, še posebej v panogah, ki so energetsko intenzivne, hkrati pa se je zmanjšala tudi poraba elektrike v industriji. Prihodki so se zmanjšali v večini dejavnosti, hkrati pa je bila v primerjavi s prejšnjim letom manjša tudi potrošnja v gospodinjstvih. Tudi zaupanje je v večini dejavnosti ostalo nižje, kot je bilo v lanskem letu in pred epidemijo.
Na drugi strani pa se število registriranih brezposelnih še vedno vztrajno zmanjšuje. Konec julija je bilo po UMAR-jevih podatkih brezposelnih okrog 46 tisoč oseb, kar je 11,6 % manj kot leto poprej, medletno pa je bilo tudi 21 % manj dolgotrajno brezposelnih. K temu sicer že dalj časa prispeva zaposlovanje tujih državljanov, ki presega 80 %. Poleg tega se je zmanjšalo tudi število prejemnikov socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost.
Inflacija še vedno vztraja
Prenehanje ukrepov za blaženje energetske draginje je poskrbelo, da so se dalje povečevale cene življenjskih potrebščin. Rast cen hrane je sicer najnižja od lanskega aprila, a še vedno vztraja, hkrati pa k inflaciji prispeva tudi rast cen storitev, predvsem v zdravstvu in gostinstvu.
V javni bilanci so v UMAR-ju zabeležili medletno rast prihodkov za 3,5 %, ki jo pripisujejo okrepljenim prihodkov iz socialnih prispevkov in dohodnine na račun rasti zaposlenosti. Hkrati pa so se znižali prihodki iz davka od dohodka s strani pravnih oseb, sredstev EU ter nekaterih kapitalskih in transfernih prihodkov. Za nekoliko višje odhodke je bilo odgovorno predvsem povečanje plač v javnem sektorju.
