Glede na povprečno porabo v gospodinjstvu lahko razberemo, da se dokaj velike količine pitne vode v življenju porabijo za stvari, kjer bi lahko uporabili tudi manj kakovostno vodo – deževnico. Kot pravi Dominik Pongarčič, inž. str., energetskega svetovalca v mreži ENSVET, lahko vsaj 50 odstotkov sanitarne vode prihranimo z investicijo v zbiralnik deževnice.
– Precej velike količine pitne vode namreč porabljamo za stvari, za katere bi lahko uporabljali deževnico. Varčni WC kotliček porabi 8 m3/osebo letno, medtem ko navadni kotliček porabi do 14 m3/osebo na leto. Pri pranju perila je poraba vode približno 6 m3/osebo letno, pri zalivanju vrta in pranju avtomobila minimalno 9 m3/osebo letno. Za pitje se porabi le približno 4 % dnevno porabljene vode.
– Največjo nadlogo pralnih strojev in WC kotličkov – vodni kamen – se odpravi z uporabo deževnice, saj je deževnica mehka voda. Za zalivanje zadostujejo enostavne in cenovno najbolj ugodne variante z enostavnim in grobim filtrom v horizontalnem zbiralniku deževnice. Za uporabo deževnice v gasilnih sistemih, za hlajenje, izpiranje stranišč ter za pranje in čiščenje se z uporabo čistil in mil celo poveča učinkovitost. Z vključitvijo manjših in enostavnih čistilnih naprav pa se deževnica že lahko uporablja celo za pitje.
– Za zbiranje deževnice so potrebni: zajemna površina, horizontalni in vertikalni zbiralniki (žlebovi), grobi in fini filtri, cisterna in črpalka. Zajemna površina je običajno streha, ki naj bi imela nekoliko večji naklon, prekrita pa naj bi bila z opečno kritino. Azbestna, groba betonska, bitumenska in kovinska kritina ni primerna za uporabo deževnice kot pitne vode.
