Do deset metrov visoko drevo pistacije izvira z območja današnjega Irana, danes pa med drugim uspeva v Sredozemlju, torej tudi v Sloveniji.
Za gojenje ni zahtevna in prenese tudi zelo nizke zimske temperature. Potrebuje odcedna tla, prija pa ji sončna lega.
Zdrava zelenkasta semena pistacije
Lupina majhnih plodov je bež barve. Ko sadež dozori se odpre in razpoči na dva dela, kar spremlja poseben zvok. V koščičastem plodu so zelenkasta semena specifičnega vonja in okusa. Vsebujejo vlaknine, zdrave maščobne kisline, antioksidante, vitamine A, E in B6, med minerali pa veliko bakra, ki ugodno vpliva na aborbcijo železa iz hranil in s tem preprečuje slabokrvnost.
Podobno kot druge vrste oreščkov imajo pistacije blagodejen učinek na srčno žilni sistem. Njihovo uživanje namreč lahko zmanjša raven slabega holesterola (LDL) v telesu. Redno uživanje pistacij tudi krepi imunski sistem, blaži posledice stresa, blagodejno vpliva na zdravje oči in zmanjšuje nevarnost za degeneracijo rumene pege.
Maščobe v pistacijah blažijo težave s suho kožo in jih zato vsebujejo nekateri kozmetični izdelki.
Zanimivo: Pistacije so nekoč cenili tudi kot naravni afrodiziak.
Za sladice in solate
Pistacije sodijo med manj kalorične oreščke. Seveda je za zdrav prigrizek potrebno izbrati nesoljene. Dodajamo jih lahko tudi različnim jedem, še posebno solatam in sladicam. Odličen je na primer pistacijev sladoled!
