Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je pojasnilo o vetrnih elektrarnah pripravilo kot odziv na navedbe oz. trditve posameznih društev oziroma civilnih iniciativ, ki so, kot pravijo, odraz nepravilnega razumevanja določb zakona in njegove povezave z zakonodajo s področja urejanja prostora, varstva okolja, upravljanja z vodami in ohranjanja narave: “To nerazumevanja je vzrok nepravilnim in neresničnim trditvam o vsebini in posledicah ZUNPEOVE.”
Uvodoma poudarjajo, da je ZUNPEOVE del kompleksne in v več zakonih razpršene materije: “Za njegovo pravilno razumevanje je potrebno poznavanje določb vseh relevantnih zakonov, s katerimi se določbe tega zakona povezujejo in šele z njimi tvorijo pravno celoto – pravila, ki urejajo umeščanje fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih naprav.”
Med po njihovih besedah nepravilnimi trditvami, ki so posledica nerazumevanja, so jih izpostavili nekaj …
Energetski interes ni pred naravo oz. javno koristjo ohranjanja narave, pravijo. “Bistvo določbe 3. člena ZUNPEOVE je v njenem poudarku, da se pri proizvodnji električne energije iz fotonapetosnih in vetrnih proizvodnih naprav ne zasleduje zgolj javni interes energetike, temveč proizvodnja električne energije iz tovrstnih naprav pridobiva dve novi dimenziji, in sicer dimenzijo varovanja človekovega zdravja in blagostanja ter dimenzijo zagotavljanja javne varnosti (vse v skladu s spoznanji mednarodne skupnosti in Evropske unije o posledicah podnebnih sprememb).”
Morebitni postopek prevlade javnega interesa se lahko po njihovih trditvah izvede le ob upoštevanju nacionalnih in evropskih (EU) predpisov, ki določajo stroge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni in postopek, v katerem se ugotavlja, ali so ti pogoji sploh izpolnjeni.
“Pogoji, da do prevlade sploh lahko pride pa ostajajo enaki. 66. člen GZ-1 namreč že sedaj določa, da o prevladi javne koristi odloča vlada, vendar pa to prevlado po omenjeni določbi GZ-1 na projektni ravni predlaga ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (MNVP). Po prvem odstavku 17. člena ZUNPEOVE pa prevlado predlaga ministrstvo, pristojno z varstvo okolja (MOPE) (enako kot je v 101.v členu Zakona o ohranjanju narave že določeno za plansko raven). S prvim odstavkom 17. člena ZUNPEOVE se torej spreminja le organ, ki vladi predlaga izvedbo tega postopka, saj je logično, da organ, ki je po svoji funkciji »varuh narave« ni tisti organ, kateremu je primerno naložiti tovrsten predlog,” pojasnjujejo.
Zagotavljajo pa, da MNVP oziroma Zavod za varstvo narave kot javna organa, ki zastopata interese ohranjanja narave, ostajata tvorno vključena v postopku, saj s svojim strokovnim mnenjem še vedno nadzorujeta obstoj zahtevanih predpostavk v morebitnem postopku odločanja o tem, ali bo energetski interes lahko prevladal nad interesom ohranjanja narave. “Če priglasijo svojo udeležbo, pa bodo v postopku lahko sodelovale tudi okoljske oziroma naravovarstvene nevladne organizacije,” so še povedali.
Posegi, ki ne potrebujejo soglasja
Novost glede na veljavno ureditev prevlade tako dejansko predstavlja le drugi odstavek 17. člena, ki po enakem principu izvedbo postopka prevlade omogoča tudi za posege, ki nimajo pomembnih vplivov na okolje (posege, za katere ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje, ampak so predvidena »le« mnenja oziroma soglasja).
“Nikakor torej ne drži navedba, da zakon temelji na predpostavki prevlade energetskega interesa nad interesom ohranjanja narave. Zakon tega vprašanja sploh ne ureja,” poudarjajo in dodajajo, da torej zakon ne umika varovalk za ohranjanje narave.
Konkretno, kaj to pomeni za Pohorje?
Projekt vetrnih elektrarn na Pohorju, ki je v ozadju odprtega pisma CI ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn, nima neposredne povezave s tem zakonom pravijo.
“Projekt se je pričel pred sprejetjem ZUNPEOVE, obenem pa dodajamo, da je vodenje projektov preko pravil občinskega prostorskega akta bilo dovoljeno pred sprejetjem tega zakona in bo dovoljeno tudi po sprejetju zakona. Bo pa ZUNPEOVE za nove podobne projekte celo nekoliko zaostril zahteve in ne razrahljal, kot je napačno interpretirano v javnem pismu civilne iniciative.”
“Z ZUNPEOVE se zagotavlja, da se posek gozda tudi v primerih postavite VE, ki je kot spremljajoča dejavnost (brez spremembe namenske rabe) s prostorskim aktom načrtovana v gozdu, obravnava kot krčitev gozda, za katero je treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove, s čimer se zagotavlja tudi ustrezno spremljanje poseka,” še dodajo.
