Močvirski lunj (Circus pygargus) iztegnjen meri do 50 cm, razpon njegovih peruti pa je do 116 cm.
Samec je po glavi, vratu, hrbtni strani telesa, prsih ter zgornja stran njegovih kril pepelnato siv. Prav tako je pepelnato siv po sredini zgornje strani repa, ki ima ob straneh široke rjavo sive proge, medtem ko je trtica bela. Izrazita ozka črna črta na sredi peruti, ki so na konicah črne, prekinja sivino kril. Zanj je značilna tudi rjavo progasta spodnja stran peruti.
Samica je še nekoliko vitkejša od samca in ima izrazito ožja krila, sicer pa je varovalne barve, svetlo in temno rjavo progasta, le njena trtica je bela. Mladi osebki so rjasto rjavi na trebušni stran telesa, ki ni progasta, medtem ko je hrbtna stran podobna kot pri samicah.
Močvirski lunj ogrožen zaradi izginjanja prostora za gnezditev
Samec in samica sta si pogosto zvesta vse življenje. Gnezdo iz trav in vejic skupaj zgradita na tleh, najraje v sredi obsežnega trstišča ali barja, na travniku ali v grmovnati pokrajini.
Z izginjanjem trstišč posledično izginja tudi idealen gnezditveni prostor, a se je vrsti uspelo prilagoditi. Številni pari danes že gnezdijo tudi na žitnih poljih, kjer pa jih ogroža pretirana uporaba pesticidov.
Pri nas redka vrsta, ki je opazna med preletom
Ptico lahko čez dan opazimo med iskanjem hrane, ko jadra nizko nad tlemi. Ko opazi plen (mali sesalci, manjši ptiči, plazilci in velike žuželke), se v trenutku obrne in z iztegnjenimi nogami spusti nanj.
Močvirski lunj velja za redko vrsto v Sloveniji, ki jo lahko opazujemo zlasti spomladi in jeseni na preletu. Pozimi ugodnejše razmere išče na prezimovališčih v Afriki.
