Listerie monocytogenes je bila prisotna v slanini, siru pa tudi v ribjem namazu. A kaj sploh je listerija in kako se lahko zaščitimo pred okužbo?
Listerija se v naravi nahaja v vodi, odplakah, na rastlinah ter v živalskem in človeškem blatu. Z listerijo so lahko okužena živila, kot so sir, surovo mleko, nekatere vrste mesa, zelenjava in sadje.
“Najbolj pogosta pot okužbe je ob zaužitju nepravilno obdelane in pripravljene hrane, ki je lahko kontaminirana pri proizvodnji ali predelavi. Listerijo lahko najdemo predvsem v mleku in mlečnih izdelkih, ki niso ustrezno termično obdelani, ter v živilih za neposredno uživanje z daljšim rokom uporabe (npr. gotova delikatesna živila). Dolgo shranjevanje teh živil v hladilniku omogoča nadaljnje povečevanje števila listerij, za katere je značilno, da rastejo tudi pri nizkih temperaturah hladilnika,” pojasnjuje NIJZ.
Katera so najbolj tvegana živila za okužbo z listerijo?
– surovo oz. toplotno neobdelano mleko ter mlečni izdelki iz surovega oz. toplotno
– neobdelanega mleka, zlasti mehki siri, kot so feta, siri s plemenito plesnijo,
– surova, slabo oprana zelenjava in sadje,
– surovo meso (karpačo, tatarski biftek), toplotno nezadostno obdelano meso in
– poltrajni suhomesni izdelki,
– delikatesni izdelki, kot so fermentirane salame in klobase, delikatesne solate,
– surove in prekajene ribe (losos, postrv, slanik..), suši, morski sadeži.
Simptomi in potek bolezni – največkrat ne vemo, da je vzrok listerija
Čas od okužbe do znakov bolezni traja lahko od nekaj pa vse do 70 dni. “Zaradi tega zbolela oseba znakov bolezni večinoma ne more povezati z zaužitimi živili,” pojasnjujejo na NIJZ.
Večina odraslih, predhodno zdravih oseb, bolezen preboli v nekaj dneh, blaga okužba poteka s simptomi gripi podobnega obolenja, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, zvišana telesna temperatura.
Za okužbo ranljivejše skupine ljudi lahko razvijejo simptome, ki so dolgotrajni, hudi in lahko ogrožajo življenje. Okužba poteka kot težko sistemsko obolenje s prisotnostjo bakterij v krvi, vnetjem možganov in možganskih ovojnic. Smrtnost je v teh primerih visoka, tudi do 50 %.
Kako lahko preprečimo okužbo?
Pomembno, da pri rokovanju z živili upoštevamo naslednja priporočila NIJZ:
– živila za neposredno uživanje porabimo čim prej oziroma najkasneje do roka uporabe,
– dosledno izvajajmo osebno higieno, zlasti temeljito in pravilno umivanje rok,
– temeljito in sprotno čistimo delovne površine, posodo, pribor, kuhinjske pripomočke,
– hladilnik,
– sadje in zelenjavo pred nadaljnjo pripravo in zaužitjem temeljito operemo,
– hitro pokvarljiva živila hranimo na hladnem (pod 4 stC),
– pred zaužitjem živila zadostno toplotno obdelamo (nad 85 stC),
– preprečujemo navzkrižno onesnaženje (po stiku s svežim mesom, ribami, zelenjavo idr. takoj operemo roke, delovne površine in pripomočke z vročo vodo ter milom, za že pripravljeno hrano vedno uporabljamo samo čisto orodje in pripomočke, preprečiti je treba križanje poti priprave surovih živil in kuhane hrane, pri svežem mesu je treba paziti, da ne pride v stik z zelenjavo ter z že pripravljenimi jedmi),
– pri izbiri živil se zavedajmo, da so nekatera živila tvegana. Ne uživajmo tveganih živil,
– če spadamo v katero od ogroženih skupin. Zlasti pomembno je, da navedena priporočila upoštevajo nosečnice. Uživajo naj le sveže pripravljene in toplotno zadostno obdelane jedi!
