Navadna mirta (Myrtus communis) je zimzelen grm ali manjše drevo. Avtohtona pa tudi okrasna rastlina toplih sredozemskih krajev se ponaša z gostimi in pokončnimi poganjki, listi so usnjati, aromatični cvetovi so beli ali rožnati, plodovi, ki zorijo konec oktobra, pa so na prvi pogled podobni borovnicam.
Mirta je odporna proti vročini in suši, slabo pa prenaša nizke temperature.
V antični Grčiji je bila mirta simbol ljubezni in lepote, po legendi pa sveto drevo boginje Afrodite. Rastlino so uporabljali za pripravo ljubezenskih napojev, saj naj bi prinašala srečo in ljubezen. Nič čudnega, da so vejice mirte marsikje še danes del poročnega šopka.
Mirta v zdravilstvu
Mirtino eterično olje deluje antiseptično, mehča in pomirja kožo, učinkovito je pri težavah z aknami in mastno kožo, pospešuje celjenje, zožuje površinske žilice in zmanjšuje otekline.
Olje vzpodbuja tudi delovanje ščitnice. Uporabimo ga lahko za inhaliranje saj olajšuje dihanje pri prehladnih boleznih. Jagode lahko žvečimo za vzpodbujanje teka, obenem pa pospešujejo prebavo in izboljšujejo delovanje želodca, odpravljajo napihnjenost in vetrove. Nekoč so uživali jagode za izboljšanje slabega zadaha. Čaj iz listov in plodov zdravi dihala in sečila.
V kulinariki uporabljamo predvsem jagode in mlade liste
Najbolje se podajo k mesnim jedem, posebno svinjini, ribam in perutnini. Ponekod jagode namesto popra dodajajo vrsti mortadele. Na Sardiniji in Korziki izdelujejo mirtin liker iz listov ter črnih ali manj običajnih rumenih jagod.
